Branka Bezjak
Ko se boste namenili v Vipavsko dolino, med ogledom tamkajšnjih znamenitosti ne spreglejte gradu Rihemberk. Ob bližnji in zelo prepoznavni vasici Štanjel je gotovo še nekoliko manj znan, a vsekakor vreden ogleda.
Potem ko je država, ki ni bila ravno najboljša lastnica, grad podarila občini Nova Gorica, so se njeni predstavniki zavezali, da ga bodo obnovili in odprli za javnost do leta 2023. Delno so ga za javnost sicer odprli že poleti 2017, zdaj je torej stalno na ogled. V najem in upravljanje pa ga je dobil zasebni zavod Svitar iz Tolmina, ki na gradu organizira oglede in kulturno-zgodovinske dogodke.
Obnovo, ki še traja, je občini Nova Gorica uspelo izpeljati tudi skozi evropske projekte, čezmejno sodelovanje in tudi na račun tega, da je grad Rihemberk obdan z raznoliko in varovano naravo, varovano v okviru dveh Natura 2000 območij - Dolino Branice in Kras. Tukaj je dom številnim redkim in ogroženim živalskim vrstam. Če so se po sobanah in dvoriščih gradu nekoč sprehajali plemiči, pa so zdaj zidovi te mogočne stavbe pomembno domovanje zlasti ogroženim vrstam netopirjev. Vejicati netopirji imajo v gradu največjo znano kolonijo v Sloveniji. Nekatere prostore gradu zato namenjajo samo njim. Netopir je tudi v logotipu gradu.
Pomembnost narave in njenega ohranjanja ter omenjeni prebivalci gradu so tudi predstavljeni na razstavi v gradu, na ogled so tudi makete, ki prikazujejo, kako se je podoba gradu spreminjala skozi čas. Sicer vsebine še ni veliko, grad je bil med drugo svetovno vojno požgan. Po postopni obnovi obiskovalci dobijo vtis o njegovi srednjeveški zasnovi, nekdanji mogočnosti, številnih dvoriščih, varovalnih stolpih ...
Rihemberk kraljuje na skalnem griču vzpetine Golec nad vasjo Branik in je najmogočnejši, eden najstarejših gradov na Primorskem. Grajski kompleks je začel nastajati v davnem 13. stoletju, na mestu še veliko starejšega prazgodovinskega gradišča. V začetku je obsegal samo eno stavbo in dvorišče, obdano s kamnitim obzidjem. Že zgodaj je dobil mogočen stolp in kapelo, kasneje so mu dodajali dodatne stavbe in nove obrambne strukture. Prvi lastniki gradu so bili gospodje Rihemberžani, ki se v virih omenjajo že leta 1118. V prvi polovici 13. stoletja so grad utrdili z mogočnim obrambnim stolpom, ki še danes dominira nad okolico. Sorodstveno so se povezali s številnimi pomembnimi plemiškimi družinami. To jim je prineslo veliko posest od Vipavske doline in Krasa do Gorice - pa tudi na Notranjskem, Bovškem, v Istri in tudi na Koroškem.
Ko so izumrli, so goriški grofi grad oddajali v najem različnim plemenitim družinam. Dokončno podobo je gradu dala rodbina Lanthieri, ki je grad dobila v fevd leta 1626. Baron Gašper Lanthieri je nato leta 1646 grad odkupil od Habsburgov in sredi 17. stoletja so Lanthieriji gradu dodali še baročne prvine in ga preoblikovali iz utrdbe v fevdalno rezidenco. V lasti te družine je grad ostal kar 400 let. Po zadnjem potomcu, Karlu Frideriku Lantiheriju, je dediščino prevzela njegova hči Karolina, ki je gospodarila z možem, baronom Erdmanom Levetzowom. V drugi svetovni vojni je bil požgan, nato nacionaliziran, zatem se je veliko let vlekla saga z lastništvom države oziroma občine.
Zdaj je torej že odprt za javnost. Njegova vrata so odprta od marca do novembra (do Martinove nedelje). Individualni ogledi so mogoči od maja do avgusta, sobote, nedelje in praznike od 10. do 19. ure. Avgusta tudi med tednom od 10. do 13. ure. Jeseni pa spet le ob vikendih in praznikih. Pripravljajo tudi posebna doživetja in vodene oglede. Več informacij najdete tudi na njihovi spletni strani.
