Nekoč so bile ure v javnem prostoru sila pomembne, uravnavale so življenja ljudi, merile njihov čas. Zato je bilo še kako pomembno, da so bile točne. So pa imeli Mariborčani s tem kar nekaj težav, konec decembra 1928 so se v časnikih celo ironično spraševali, ali ni tisto na vrhu stolnice napadel prehlad ali celo pljučnica. Specialist za popravilo cerkvenih ur, gospod Jevšenjak iz Šmarja, za dotrajano in utrujeno cerkveno uro ni imel upanja in je predlagal, da jo upokojijo in na vrh zvonika namestijo mlajšo. Nič kaj boljša ni bila ura na frančiškanski cerkvi. "Da bi se to v bodoče več ne dogajalo in da bi se frančiškanskim uram dal dober zgled in kontrola, je sklenila naša mestna občina, da postavi na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice javno električno uro. Ta bo pokazala svojo vzvišeno in javnosti koristno dolžnost," zapišejo 7. avgusta 1929 v Mariborskem večerniku Jutra.
Električne ure so že leto prej namestili na vrh svetlobnih reklamnih stolpov, ki jih je, po vzoru Ljubljane, namestila tvrdka Jugo-Siemens, a tudi električne ure niso bile odgovor na vse težave z merjenjem mestnega časa. Tako so se na primer 12. februarja 1930 ob šesti uri zjutraj, kot na povelje, zaustavile vse električne ure in ljudje so morali svojo "časovno orientacijo" znova vršiti s pomočjo kronično bolehnih mehanskih ur.
"Smo skromnega mnenja, da bi pač moral biti v centrali električnih ur vzoren red — sicer bodo te električne ure imele zgolj značaj reklamnih kioskov in 'kamnov spodtike'," zapišejo v časniku.
Težave z javnimi urami so se (seveda) nadaljevale in deset let kasneje se o tem, kako tečejo, sprašuje Večernik ter 10. oktobra 1940 opiše katastrofalno stanje, ki mestu zagotovo ni bilo v ponos.: "Na točnost mariborskih javnih ur se ni mogoče prav nič zanesti, kajti vsaka kaže po svoje in teče, dokler se ji ljubi. Da bi jih kdo zravnaval ali celo popravljal — morda želim preveč! — ne pride menda nobenemu od številnih mestnih svetnikov na misel. Skoraj bi rekel, da je škandal, da električna ura pri glavnem kolodvoru (na Aleksandrovi cesti) večino svojega obstanka stoji "prekrižana", ali celo, da javni in mestni uri na magistratnem stolpu in na Glavnem trgu nikdar ne kažeta enako. Vse mariborske javne ure, pa tudi privatne z označbo 'točni čas', bi morale iti in kazati natančno srednjeevropski čas ter bi za nje moral lastnik odgovarjati."
