Vinograd na Piramidi je v dokumentih omenjen že v 13. stoletju. Pred leti med izkopavanji odkrili pomembne najdbe

Vid Kmetič
15.01.2024 05:00

Že več kot desetletje imajo pogledi Mariborčank in Mariborčanov proti pobočju Piramide žalosten pridih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vinograd je v velikem delu sedaj zanemarjen. 
Igor Napast

Ne samo ostaline nekdanjega Marchburcha, gradu, ki je nekoč bedel nad mestom, ampak tudi vinogradi na pobočju griča so vse prej kot v ponos. Vinograd na Piramidi je prvič omenjen v listini iz leta 1243. V njej Friderik s pridevnikom Monarchus in njegova žena Alheida podelita po svoji smrti žičkemu samostanu vinograd na Grajskem griču (Monte castri, danes Piramidi) ter še en vinograd na zemlji šentpavelskega opata. Listino sta pečatila mariborski župnik Konrad in njegov brat Gotfried, kot priča pa nastopa Ulrik iz Maribora. Gre za Ulricha III. Mariborskega, ministriala, takratnega upravnika gradu, kar pa je še posebej zanimivo, razlomljen pečatnik ministrialov mariborskih (verjetno od Urlika II. ali ravno od Ulruka III.) je bil najden med arheološkimi izkopavanji na Piramidi leta 2010.

Pečatnik, ki naj bi pripadal ministrialu Ulriku Mariborskemu
Arhiv Večera

Lahko sklepamo, da je trta na pobočju griča rasla vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja, ko je bil vinograd opuščen. Prav mogoče je, da so glavni razlog za opustitev vinograda načrti za postavitev spomenika revolucije na vrhu Piramide. Ti so se prvič pojavili na mestnem svetu občine Maribor leta 1962 in so predvidevali celo odstranitev kapelice. Postavljen spomenik na načrtovani južni mestni vpadnici na osi Titova cesta–Titov most–Piramida naj bi namreč tako pridobil na svoji monumentalnosti.

Zakaj je Piramida sedaj tako zanemarjena, preberite tukaj.

Kaj kroji usodo mariborske Piramide in zakaj je tako neurejena?

A po mnogih natečajih in še več pomislekih je bila več kot desetletje načrtovanemu spomeniku revolucije dodeljena druga lokacija. Tako so izbranega Kodžaka, kakor se je oprijelo ljudsko ime za kip akademskega kiparja Slavka Tihca, leta 1975 postavili na Trgu svobode. Leta 1986 pa so na južnem pobočju Piramide ponovno zasadili vinsko trto. Slabih štirideset let kasneje je žal pogled na pobočje pod nekdanjim gradom in njegovo prihodnost vse prej kot optimističen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta