Do zdaj so to visoko priznanje prejeli Milan Kneževič, Boris Kutin in Bruno Parma.
Kot so v zvezi pojasnili v obrazložitvi ob podelitvi priznanja, je Razlagova v bogati šahovski karieri dosegla mnoge uspehe, med drugimi tretje mesto na drugem ženskem prvenstvu takratne Republike Slovenije v dopisnem šahu leta 1979. V simultankah se je pomerila tudi z velikani šaha, kot so bili svetovni prvak Anatolij Karpov in jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorić.
Po zaključku aktivne tekmovalne kariere se je posvetila organizacijskemu in funkcionarskemu delu v šahu. Izjemne organizacijske sposobnosti je dokazala kot predsednica in članica različnih odborov. Tri mandate je služila kot članica nadzornega odbora Šahovske zveze Slovenije in en mandat kot njegova predsednica. Bila je članica več komisij v športnih inštitucijah na ravni države. Njena prizadevanja so močno pripomogla k promociji šaha, zlasti med ženskami, ter k njegovi večji prepoznavnosti in ugledu v slovenskem športnem prostoru.
Za svoje delo je prejela mnoga priznanja, med njimi Bloudkovo plaketo, najvišje državno priznanje na področju športa in priznanje za življenjsko delo na področju športa v Mestni občini Ptuj. Njena predanost pa, kot so med drugim poudarili v šahovski zvezi, ni omejena le na šah, temveč je znana tudi po dolgoletnem humanitarnem delovanju in prispevku k športu invalidov - pa tudi po njeni prav tako dolgoletni vlogi dopisnice in zunanje sodelavke v medijih.