Tjaša Gajšek
Na posestvu baročnega Dvorca Dornava sta se iz prvotne krajinske arhitekture do danes ohranili le še dve drevesi. Gre za okrog 200 let stara hrast in gaber, ki rasteta v Gosposkem gaju za dvorcem, danes mu rečejo tudi parkovni gozd. "Po virih, ki so znani, naj bi bil Gosposki gaj sestavljen tako, da je imel zraven osnovne zelene poti po glavni osi še tri drevorede, ki so se v obliki gosje tace ali v obliki črke Y razprostirali na vse tri strani," pripoveduje Mirko Cigula, ki z ženo Ireno od leta 2016 skrbi za dvorec.
"Parkovni gozd je zelo zanimiv, saj v njem vzdržujemo biodiverziteto. Jaz mu pravim kar dornavski pragozd, saj se čisti samo glavna os, ostalo pa ne. Zelo lep je na pogled sploh spomladi, ko cela površina gozda zacveti v belo planjavo, en sam zvonček," oriše Cigula.
Celotna posest dvorca meri 21 hektarjev, Gosposki gaj, kjer rasteta najstarejši drevesi, pa zavzema kar 12 hektarjev. Ostala drevesa so bila takoj po vojni uničena za tehnično izrabo lesa. Takrat ni bilo več čutiti zanosa, da je krajina francoskega nastanka okrog dvorca kulturni spomenik, razloži skrbnik. Za parkovno zasnovo zakonca Cigula danes skrbita sistematično. Pri vseh večjih posegih sodelujeta z arboretumom, za čiščenje starih visokih dreves, sploh tistih, ki so nad sprehajalnimi potmi, pa skrbi skupina alpinistov na vrveh.
"Po vojni ni bilo več čutiti zanosa, da je krajina francoskega nastanka okrog dvorca kulturni spomenik"
Obe ohranjeni drevesi sta čili in zdravi in v obseg merita skoraj šest metrov. V Gosposkem gaju jima družbo delajo samonikla drevesa, ki so se v naravi sama zasejala nazaj. Med njimi so drugi hrasti in gabri, jesen, robinja, ki jo domačini poznajo pod imenom akacija. Tudi v angleškem parku na posestvu dvorca je veliko starih dreves, starih približno 140 ali 150 let.
Specifika dvorca Dornava je namreč, da ima še danes ohranjeno celotno strukturno os vrtov, kar pomeni 1800 metrov ravne llinije nanizanih vrtov. S tem pa je zasaditev tretja najdaljša os vseh vrtov v Evropi, spomni Cigula. Zasnova se začne z lipovim drevoredom, sledi poletna oranžerija pred dvorcem. Za glavno stavbo je severno dvorišče z naslednjo vrtno zasnovo - Neptunov vrt okrog Neptunovega vodnjaka, in veliki vrt pred oranžerijo. Nato sledi oranžerija, ki je po besedah Cigule edinstvena v Sloveniji in je bila tudi nedavno obnovljena, zraven so steklenjaki. Za njimi je sadni vrt, šele nato pa Gosposki gaj, ki zaključuje baročno zasnovo posestvi. Do dreves se lahko obiskovalci prosto sprehodijo, zaklenjen je le vhod v stavbo.
