Damijan Toplak
Mariborčan Gregor Brajovič je že leta 2012 ustanovil podjetje KraftPal Technologies v Veliki Britaniji, lani pa se je zgodil preboj, ko so od kalifornijskega sklada Pasaca Capital in njegovega ustanovitelja dr. Charlesa Huanga prejeli 124 milijonov ameriških dolarjev za nadaljnji razvoj. Brajovičevo podjetje izdeluje kartonske palete, ki uspešno nadomeščajo palete iz lesa. Razvojna enota podjetja je ves čas v Sloveniji, in sicer v Rušah. Stroje za izdelavo palet razvijajo na Gorenjskem, kjer so leta 2021 kupili podjetje HME Mehatronika. Proizvodne lokacije so razpršene po svetu - od Avstrije, Finske do Savdske Arabije, snujejo jo še v ZDA. Čez kakšnih pet do sedem let naj bi podjetje kotiralo na ameriški borzi Nasdaq, računajo, da bodo takrat imeli skupno 60 proizvodnih enot.
"Danes imamo več kot 200 najbolj uglednih svetovnih odjemalcev iz farmacevtske, avtomobilske, papirne industrije (med njimi so Pfizer, Novartis, Krka, Pepsico, Bauhaus, DHL, Unilever, ABInBev, Violeta in številni drugi, op. a.) ali pa smo pri njih uspešno opravili teste. Sam sem pravnik, a s pomočjo najožjih sodelavcev sem spravil idejo v prve modele in izdelke, ki lahko uspešno zamenjajo lesene palete," pojasni Brajovič. In zakaj ustanovitev podjetja v Londonu? "Ker tam investitorji bolje razumejo našo delniško strukturo in ker na koncu našega projekta načrtujemo borzno kotacijo. Zato bo v prihodnje naš glavni trg v ZDA, od koder prihaja tudi naš glavni investitor, Velika Britanija ima tudi boljše povezave z ZDA," odgovori Brajovič. Njegov delež v podjetju je sedaj 47-odstoten, omenjeni ameriški sklad pa ima 53-odstoten lastniški delež.
Kartonaste palete veliko lažje
Vse patente in tehnologijo so razvijali povsem sami in v to vložili osem milijonov evrov lastnih sredstev. "Ko pošlješ leseno paleto recimo v ZDA, se je morajo tam na koncu znebiti in za to še plačati. Tega pri kartonskih paletah ni, saj gre za trg enosmernih palet. Kartonske palete so praviloma 80 odstotkov lažje.Tako smo bili z našim izdelkom, ki ima tudi 83 odstotkov manj emisij ogljikovega dioksida, od nekdaj zanimivi za različne investitorje iz Savdske Arabije, Belgije in od drugod. S skladom Pasaca Capital smo sedaj zbrali naenkrat toliko kapitala kot ga drugi v več korakih," je še razložil Gregor Brajovič. Za svoje naložbe in projekte so doslej porabili 32 milijonov dolarjev od pridobljenih 124. Največjo tovarno bodo imeli v Savdski Arabiji, in sicer v Jubailu, največji industrijski coni na svetu, kjer bodo postavili šest svojih strojev, pri čemer je vsak sposoben na uro izdelati do 240 kartonskih palet.
Skupina KraftPal ima na vseh svojih lokacijah sedaj 55 zaposlenih, v Sloveniji okrog 40, največ v HME Mehatronika. So 90-odstotni lastnik tega podjetja, Miha Homar pa desetodstotni. Dosegajo okrog pet milijonov evrov letnih prihodkov, še vedno pa, pričakovano, poslujejo z negativno EBITDA, kar pa naj bi se v nekaj letih spremenilo. Računajo, da bodo z razvojem, ki ga načrtujejo z denarjem omenjenega investitorja, podvojili ali celo potrojili število strank, prav tako naj bi se precej povečalo število zaposlenih, doseglo naj bi skupno število 900.
Brajovič je bil v preteklosti uspešen športnik, tudi večina njegovih sodelavcev se je ukvarjala ali pa se še ukvarja s športom. Bil je tudi član slovenske B-reprezentance v alpskem smučanju. Sicer pa je pravo doštudiral v Mariboru, v ameriškem Ohiu pa je delal in bil partner v odvetniški pisarni James R. Greene.
Brez tveganja ni donosa
V slovenski javnosti še ni povsem sprejeto, da start up ali zagonski projekti, kakršen je tudi njihov, na koncu niso vsi uspešni. "Največji problem našega okolja je, da bi vsi radi imeli denar in zaslužek ter visoke donose takoj, nihče pa si ne vzame časa, vloži energije in denarja, da bi predtem nekaj naredil, četudi bi moral za to kaj tvegati. V Ameriki je več tovrstnih projektov uspešnih, ker je za te namene več denarja, obenem ti pri projektu pomagajo, čeprav je verjetno več znanja in podjetniških idej v Evropi," svoje izkušnje opiše podjetnik. Priložnost za kartonske palete vidi predvsem v tem, da bodo morala podjetja čim bolj upoštevati okoljske in trajnostne vidike poslovanja. Pravi še, da bo največji preboj pri njihovem poslovanju dosežen takrat, ko bodo v podjetjih sprejeli njihove kartonske (enosmerne) palete in si jih bo naročnik kar natisnil, oni pa ne bodo več postavljali strojev za njihovo proizvodnjo.
