Težko si predstavljamo, da samozavest ne bi bila visoko na lestvici pomembnih lastnosti igralcev oziroma igralk. Kako se je oblikovala vaša? Kaj vam je v življenju vlilo največ samozavesti, morda celo poguma?
To je nekaj, česar mi je nekoč zelo primanjkovalo. Odraščala sem namreč z vzorcem skromnoti in samoironije, da se ne smem izpostavljati in s tem ljudi morebiti ogrožati ali spravljati v neprijeten položaj. Nekako se nisem smela kazati v najboljši luči in zato sem vedno raje sebe spustila nekoliko nižje, se naredila "blond", da ja ne bi kdo v meni videl konkurence. Nekaj časa sem lahko tako živela, potem pa sem uvidela, da moram ta vzorec ustaviti, spremeniti. Seveda ni šlo čez noč. Ni mi pomagala ne zmaga na Emi, ne odhod na Eurovizijo, ne desetin evlog, ne to, da sem videla svet ali spoznala mega zvezdnike ... Pravo samozavest mi je dalo šele to, da lahko sama stojim dve uri pred polno dvorano. In to s tekstom, ki sem ga sama napisala. Da k meni pristopijo radostni ljudje in se mi zahvalijo za lep večer, za delo, ki je plod mojega znanja, ljubezni, strasti. To mi je dalo pravo samozavest.
Pravi uspeh in osebno zadovoljstvo igralca se vidi v tem, kako vesel ali nevesel upokojenec je po koncu kariere. Če seveda uspe priti do upokojitve.