O svojem življenju je Savina Atai zmeraj govorila brezkompromisno iskreno in neolepšano, a neskončno pogumno. Takšna je tudi zgodba, ki jo je te dni delila s svojimi spletnimi sledilci na Facebooku. Razpisala se je o svojem zelo težkem otroštvu in razkrila, da je v svojih najbolj občutljivih letih doživela hude zlorabe.
"Kot deklica in najstnica nisem imela svobode. Tisti, ki me je zlorabljal, si je lastil vse v zvezi z mano. Ne ‘samo’ mojega telesa. Določal mi je, kaj mi je dovoljeno in kaj ne. Ko sem bila stara 10 let, sem prišla iz šole in moja otroška soba je bila izpraznjena. Vse moje igračke so izginile s polic. Medvedek, ki sem ga imela od rojstva. Barbike. Družabne igre. In tudi mojega papagajčka Čivkota ni več bilo. 'Pridne deklice ne izgubljajo časa z igranjem. Pridne deklice delajo', sta mi rekla," je začela svoj zapis in dodala, da pridne deklice delajo izključno, kar jim je dovoljeno, in da so se pravila ves čas spreminjala. Živela je v strahu in negotovosti. Rešil jo je odločen ne. Tako si je dovolila spet na polno zaživeti in zadihati.
Njen zapis je zelo neposreden in čustven. Takšne so njene besede, ki jih objavljamo v celoti:
"Pridna deklica je včasih dobila košček prijaznosti in svobode. Da je začela upati.
A po vsaki prijaznosti ji je bilo odvzeto še več. Vsaka prijaznost je bila miloščina, za katero je potem morala tako zelo plačati.
Njena kletka je postajala vse manjša. Njen ječar jo je prepričal, da je kriva ona.
'Ti si kriva! Ti si umazana.'
Izživljal se je nad njo.
Enkrat ji je obljubil, da se lahko za v šolo obleče v maškarko, kot vsi njeni sošolci. Veselila se je. Pričakovala je. A potem, na obljubljen dan, ko je bila že oblečena, ji je prepovedal.
In se posmehoval nad tem, kako jo je to zlomilo.
Umazana deklica je skušala biti še bolj pridna, da si bi zaslužila prijaznost. Začela je verjeti, da ni dovolj pridna in čista - zato je kaznovana.
Leta so minevala. Njena iskra je vse bolj ugašala. Verjela je, da je brezizhodno. Ni več videla pomena.
In potem.
Je spoznala, kako zelo majhen je tisti, ki si jo lasti. Kako zelo brez moči je v resnici.
Videla je, da ji pridnost ne pomaga. Ne pomaga ji strah. Ne pomaga ji jok.
S strahom in jokom se on napaja.
Manj, kot mu ga da - še manjši postane.
Odločen NE," je sklenila svoj pretresljiv zapis. Čeprav so se duhovi iz preteklosti tako spet oglasili, je s svojo iskrenostjo zagotovo poguma nalila marsikomu, ki se pravkar nahaja sredi situacije, ki se zdi brezizhodna.
