Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je danes, dan po začetku, razglasil konec vojaške operacije v Gorskem Karabahu in dejal, da je državi uspelo obnoviti svojo suverenost, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je zatrdil, da so azerbajdžanske sile uničile večino armenskih, separatističnih enot v regiji in da se je njihov umik že začel.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da morajo separatisti pod nadzorom ruskih mirovnih sil predati vso orožje in težko oborožitev. "Nezakonite armenske enote so se začele umikati s svojih položajev. Sprejele so naše pogoje in začele oddajati svoje orožje," je potrdil azerbajdžanski predsednik in namignil na možnost sklenitve mirovne pogodbe z Armenijo, katere vojska sicer v tokratnih spopadih ni sodelovala.
"Armenija je presenetljivo pokazala politično kompetentnost, to cenimo (...), dogodki, ki so se zgodili včeraj in danes, bodo pozitivno vplivali na mirovni proces med Azerbajdžanom in Armenijo," je še dejal Alijev.
Pred tem so separatistične oblasti v Gorskem Karabahu, kjer živijo večinoma Armenci, mednarodno pa je regije priznana kot del Azerbajdžana, sporočile, da so pristale na prekinitev ognja, v četrtek pa bodo z Azerbajdžanom začele pogovore o integraciji. Prekinitev ognja so potrdili tudi v Bakuju.
V azerbajdžanski operaciji je bilo po zadnjih podatkih separatistov v Gorskem Karabahu ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih. Med mrtvimi je najmanj deset civilistov, vključno s petimi otroki, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovori o ponovni integraciji Gorskega Karabaha v Azerbajdžan bodo potekali predvidoma v četrtek v mestu Jevlah. Ruske mirovne sile so danes zvečer sporočile, da prekinitev ognja velja in da niso zabeležili nobenih kršitev.
Azerbajdžan je "protiteroristično operacijo" v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Državi sta namreč že več desetletij v sporu zaradi regije. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.
Šest tednov spopadov leta 2020 je terjalo okoli 6500 življenj, nakar sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil.
Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta.
