Belgijsko predsedovanje Svetu EU: Čas za kompromise le do marca

Z novim letom je predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) od Španije prevzela Belgija. Za časa njihovega predsedovanja bodo 9. junija potekale volitve v Evropski parlament, na isti dan bodo Belgijci imeli še zvezne in regionalne volitve. Predsedovanje bodo z julijem predali Madžarski. Svoje trinajsto predsedovanje Svetu EU je Belgija prevzela v za unijo turbulentnih časih. Razpotja, povezana s posledicami vojne v Ukrajini in Gazi, pandemije, energetske, gospodarske in podnebne krize ter porasta desničarskega populizma, so močno zaznamovala politike EU. Belgijci so v programu napovedali, da si bodo prizadevali za boljšo zaščito evropskih državljanov, krepitev sodelovanja in skupne prihodnosti. Primarno bodo osredotočeni na šest tematskih področij. To so pravna država, krepitev konkurenčnosti, zeleni in pravični prehod, sociala in zdravstvo, zaščita ljudi in meja ter spodbujanje globalne Evrope.

Belgijska vlada Alexandra de Crooja je že napovedala, da bo pozornost namenila tudi boju proti organiziranemu kriminalu, sploh tihotapljenju drog in logistiki. Belgijsko pristanišče v Antwerpnu je poleg nizozemskega Rotterdama v zadnjih letih postalo center uvoza kokaina iz Latinske Amerike. Napovedali so tesno sodelovanje Eurojusta - Agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s pravosodnimi partnerji iz držav tretjega sveta, iz katerih prihaja največ droge.

Zaradi evropskih volitev bodo morali pohiteti

Na zunanjepolitičnem področju si bodo, kot je napovedala belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, prizadevali zagotoviti, da bi EU ostala glas večstrankarskega sodelovanja ter bi spodbujala mir in varnost. Glavni poudarek bo neomajna politična, gospodarska, vojaška, humanitarna in pravna podpora Ukrajini. Pred prihajajočimi evropskimi volitvami bo zadnje plenarno zasedanje trenutnega sklica Evropskega parlamenta aprila v Strasbourgu, kar pomeni, da bodo Belgijci kompromise z državami članicami morali skleniti do konca februarja oziroma do začetka marca. Nato jih bodo morali pretvoriti v zakonodajo, ki jo bosta kot sozakonodajalca za tem potrdila parlament in svet. Belgijci bodo torej morali pohiteti z razpravo o fiskalni proračunski politiki držav članic, reviziji proračuna EU za obdobje 2021-2027, ki je obremenjen zaradi izdatne pomoči Ukrajini, in o zakonodaji, ki spodbuja čiste tehnologije v Evropi. Do volitev bodo tudi imeli čas, da priredijo več srečanj ministrov za razpravo o decentralizaciji.

Uradni Bruselj bo tudi moral 27 članicam pomagati oblikovati politične prednostne naloge za obdobje med letoma 2024 in 2029, kar vključuje možnost širitve unije na 30 ali več članic kot tudi reformo EU. Med marcem in aprilom nameravajo pripraviti sklepe sveta o širitvi in procesu notranje oblike unije, proti koncu predsedovanja pa dokument o evropski strateški agendi.

Strah pred madžarskim predsedovanjem

Veliko bolj kot v belgijsko predsedovanje je pozornost evropskih institucij uprta v prihajajoče madžarsko. Evropska komisija je večkrat izrazila zaskrbljenost glede vladavine prava na Madžarskem. Evropski funkcionarji so skeptični predvsem, ker bo Madžarska kot predsedujoča država obravnavala evropske zakonodaje. Ker je madžarska vlada Viktorja Orbana poleg vsega nenaklonjena pomoči Ukrajini in nasprotuje njenemu vstopu v EU, nekateri menijo, da Madžarska ne bi smela biti predsedujoča država.

Nemška sekretarka za Evropo Anna Lührmann se sprašuje, v kolikšni meri je Madžarska sploh sposobna uspešno voditi predsedovanje Svetu EU. Stalni predstavnik Belgije pri EU Willem van de Voorde pa je povedal, da bi tehnično gledano lahko vprašanje vladavine prava v času madžarskega predsedovanja prevzela druga država. Če bi se položaj vladavine prava pri naši vzhodni sosedi poslabšal, bi lahko Svet EU glasoval za aktivacijo 7. člena Pogodbe o EU. Če bi ga izglasovali, bi to pomenilo začasno ukinitev pravic članstva v EU. Kljub vsemu je malo verjetno, da se bo to zgodilo, kot tudi, da bi namesto Madžarske, predsedovanje Svetu EU prevzela druga država.

Trojno predsedstvo za dosego skupnega programa

Odgovornost države, ki predseduje Svetu EU, je organizirati in voditi vse seje sveta, z izjemo Sveta za zunanje zadeve, kar je v pristojnosti visokega predstavnika za zunanje zadeve, torej Josepa Borrella. Pristojni ministri iz predsedujoče države tako predsedujejo svetom svojega resorja. Belgijska vlada bo v naslednjih šestih mesecih tako odločala o vrstnem redu razprav o predlogih, organizirala trialoge med krovnimi evropskimi institucijami - komisijo, parlamentom in svetom, da bi dosegli soglasje v zakonodajnem postopku soodločanja. Sodelovali bodo tudi v v spravnem odboru med parlamentom in svetom pri soodločanju in usklajevanju nacionalnih politik držav članic in doseganju kompromisa med njimi.

Belgija je del trojnega predsedovanja s Španijo in Madžarsko. Trojno predsedstvo v 18-mesečnem obdobju poteka z namenom, da bi države dosegle skupni program. De Croo je tako prevzel delo predhodnika, španskega premiera Pedra Sancheza, predal pa ga bo madžarskemu premieru Viktorju Orbanu oziroma tistemu, ki bo julija opravljal funkcijo predsednika madžarske vlade.