Primorski dnevnik iz Trsta je eden redkih manjšinskih dnevnikov v Evropi, kjer jih je nekaj čez trideset - in edini v slovenščini. Z decembrom so ga grafično popolnoma prenovili, povečali obseg z 20 na 24 strani, občasno na 32, dodali nove rubrike, recimo napovednik pod paginacijo Kult'ure, in osvežili vsebino. Na prvi strani so ta dan med drugim objavili veselo novico, da bo Narodni dom pri Sv. Ivanu po obnovi že prihodnje leto odprl vrata.
Na predstavitvi nove podobe v Novinarskem krožku v Trstu se je zbralo veliko italijanskih novinarskih kolegov, slovenskih nas je bilo malce manj. Predsednik uprave Primorskega dnevnika Aleksander Koren: "To je prva radikalna oblikovna sprememba našega časnika po 30 letih, ko smo uvedli barve. Leto dni smo se pripravljali nanjo. Levji delež je opravil oblikovalec Enzio Iaccheo iz studia Wenceslau News Design iz Barcelone, ki je nedavno grafično preoblikoval tudi katoliški italijanski dnevnik Avvenire.
Postal smo privlačnejši, berljivejši, preglednejši. Pri tem nas veseli, da nas zvesti bralci najraje berejo na papirju." Seveda, pripadnike narodne skupnosti najbolj razveseli prav natisnjena slovenska beseda, saj Primorski dnevnik ne ponuja zgolj informacij, torej komunikacije, pač pa tudi zagotavlja učenje in jezikovno rast pripadnikov manjšine. Ni skrivnost, da Primorski dnevnik izhaja v dnevni nakladi pet do šest tisoč izvodov, več seveda za konec tedna, okoli 85 odstotkov je naročniških.
Največ naročnikov je v tržaški in goriški pokrajini, nekaj jih je tudi na slovenski strani meje, saj je vsebina, ki jo ustvarja 19 novinarjev, čezmejna. Prenovo grafike je dnevnik financiral sam, nam je povedal prokurist Primorskega dnevnika Štefan Semen. Za že napovedano prenovo digitalne izdaje pa lahko računajo na podporo italijanske države. Hkrati s tiskano izdajo so poleg operacijskega sistema prenovili tudi spletno stran časnika, ki prinaša dnevno okoli 20 brezplačnih novic. Letna naročnina na tiskani dnevnik ostaja 250 evrov, zraven pa brezplačno ponudijo digitalno izdajo, katere letna naročnina je 180 evrov.
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak je pred kolegi priznal: "Porod prenovljenega časnika ni bil enostaven, temveč zelo naporen, vendar z izjemnimi ustvarjalnimi in stimulativnimi učinki za ves naš mladi kolektiv. Ta prenova je, kot da bi bili zamenjali pretesno obleko z bolj ulito." Devetak je spomnil na izjemno bogato zgodovino Primorskega dnevnika, ki letos izhaja že 77 leto in je poleg Večera najstarejši dnevnik v slovenščini: "Prenova je upoštevala temelje naše bogate tradicije, ki seže v čas druge svetovne vojne, saj smo ponosni nasledniki tedanjega Partizanskega dnevnika. Naše trdne korenine najdemo tudi v Edinosti, ki je v Trstu izhajala že pred 120 leti."
Devetak je sklenil poetično: "Glava našega časopisa ostaja prepoznavna. Obdržali smo sinjo silhueto galeba, morske oziroma nadmorske ptice, ki leti nad našim zalivom, na katerega mejita dve državi. Leti nad našim ozemljem, na katerem živita dva naroda, danes pa tudi številni drugi. Pri tem se ne ozira ne na meje ne na razlike. Na vse gleda z radovednostjo in naklonjenostjo, prav kakor to počne Primorski dnevnik."
Predsednik deželnega sindikata novinarjev, to je Furlanije Julijske krajine, Carlo Muscatello, je, ko je prenovljeni časnik vzel v roke, dejal: "Iz kriz novinarji izidemo še močnejši. Naj zatrdim, da je javni denar, naložen v Primorski dnevnik, vanj upravičeno naložen in s pridom izkoriščen!" V Italiji namreč vlada izdatno podpira tiskane medije. Teh blagodati je deležen tudi Primorski dnevnik. Od države letno dobi nekako polovico denarja, ki ga potrebuje. V soboto je redakcijo Primorskega dnevnika v Trstu obiskal tudi odhajajoči slovenski predsednik Borut Pahor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
