Ameriška vesoljska agencija Nasa nadaljuje s pripravami na ponovno vrnitev ljudi na Luno. Program Artemis, "prvi korak v naslednji dobi človeškega raziskovanja", opisujejo kot dvojček legendarnega vesoljskega programa Apollo. Z Apollom 11 je prvič v zgodovini človek stopil na Mesec, tam sta bila Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Leta 2024 Nasa načrtuje na Luno poslati prvo žensko in moškega, s pomočjo najsodobnejše tehnologije pa nameravajo raziskati še več površja Zemljinega satelita. Do konca desetletja bodo nadaljevali z raziskavami, preden se bodo odločili narediti naslednji veliki korak: poslati človeško posadko astronavtov na Mars.
{instagram}https://www.instagram.com/p/CEr8EGGAiRa/{/instagram}
Najzmogljivejša raketa na svetu
Za polni dve minuti, natančneje 122 sekund, je gorel raketni pospeševalec, ki bo raketo SLS (Space Launch System) ponesel v vesolje, pri vsakem poletu misije Artemis. Nasa je pogonski agregat testirala v puščavi v zvezni državi Utah, med testom pa je raketa proizvedla več kot 1,3 milijona kilogramov potiska. Šlo je za prvi test polnega obsega in z raketo originalne velikosti, ki je bila izdelana iz novih materialov in s postopki, ki jih bodo uporabili tudi pri izdelavi rakete SLS. Proizvajal jih bo Nasin partner, družba Northrop Grumman.
{embed_youtube}https://youtu.be/gHJDD02Jwms{/embed_youtube}
Pri vesoljski agenciji trenutno pospešeno nadgrajujejo izstrelitvene objekte v vesoljskem centru Kennedy na Floridi - za podporo misijam Artemis: na Luno in naprej. Raketa SLS je zasnovana tako, da je fleksibilna in se lahko nadgrajuje in je po raketi Saturn V prva Nasina raketa za globoke vesoljske misije. Hkrati je SLS najzmogljivejša raketa, ki so jo izdelali doslej.
Oskrbovalna plovila na postaji več mesecev
Zanimivo je, da so pri Nasi sklenili pogodbo z družbo SpaceX, ki bo do lunarnega orbiterja pošiljala zaloge vse opreme, ki jo bo posadka potrebovala za preživetje na postojanki v orbiti Meseca in za misije na površino Lune. Vesoljska agencija načrtuje, da bodo oskrbovalna plovila na postaji ostala od šest do dvanajst mesecev, za storitev pa so pripravljeni odšteti sedem milijard dolarjev. SpaceX sicer z Naso že sodeluje pri oskrbi Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kamor že od leta 2012 pošiljajo zaloge blaga in material za znanstvene raziskave. Pogodba, ki sta jo družbi sklenili, omogoča ameriški vesoljski agenciji, da naroča dostavo s strani podjetja SpaceX dvanajst let.
Prvič brez človeške posadke
Misija Artemis I je načrtovana že za letos. Ameriška vesoljska agencija namerava istočasno preizkusiti delovanje rakete SLS in plovila Orion. Misija bo trajala 25 dni in pol, na njej pa ne bo človeške posadke. Orion bo v okviru misije Artemis I poletel dlje od Lune, Nasa pa želi natančno ugotoviti, s kakšnimi razmerami se bodo v vesolju soočili astronavti. Vesoljsko plovilo se bo Mesecu najbolj približalo na razdaljo zgolj 100 kilometrov, preden se bo vrnilo na Zemljo. Med štiridnevnim kroženjem bo Orion podrobno analiziral določene kraterje, na Zemlji pa bodo nestrpno vsakič pričakovali vrnitev signala, ki se bo izgubil zmeraj, ko bo Orion na temni strani Meseca.
{facebookpost}https://www.facebook.com/NASASLS/posts/3250481671734294{/facebookpost}
Za tem se bo plovilo za sedem do trinajst dni oddaljilo od Lune in bo postalo najbolj oddaljeno človeško plovilo, saj bo Zemlja takrat od 348.931 do 437.321 kilometrov daleč. To je tisočkrat dlje, kot je od modrega planeta oddaljena Mednarodna vesoljska postaja. Dvajset dni bo trajala vrnitev na Zemljo, ko bo Orion strmoglavil v Pacifiški ocean. Pred vročo vrnitvijo v atmosfero, med katero bo Orion nadzorovano padal s hitrostjo enajst kilometrov na sekundo in se bo toplotni ščit deset ton težke kapsule segrel na temperaturo preko 2760 stopinj Celzija, se bo plovilo odcepilo od servisnega modula, ki bo zgorel v ozračju.
Naslednja misija, Artemis II, naj bi potekala povsem enako, le da bodo na krovu Oriona astronavti. (grg)
