Nemčija ustvarja največji delež emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Levji delež tega je pripisati premogovni industriji, ki se je že dolgo drži sloves največje "onesnaževalke ozračja". Četudi je država v zadnjih letih uspešno prešla na rabo obnovljivih virov energije (veter, sonce, biomasa in vodna energija), trn v peti prehoda ostaja rudarska industrija. Da bi Nemčija dosegla cilje o zmanjšanju emisij za 40 odstotkov do leta 2020, je država prvič v zgodovini sprejela drastične ukrepe (strategija o popolni ukinitvi rabe premoga) in na ta način napovedala konec rudnikom premoga ter termoelektrarnam na premog.
"Kurjenje premoga je najbolj umazan način, s katerim lahko proizvajaš elektriko. Hkrati so danes dobro poznane alternative in to ne samo ena," za Večer pojasni Paola Yanguas Parra, ena vodilnih strokovnjakinj na področju energetike, ki skupaj z ekipo na inštitutu Climate Analytics v Berlinu že več let vodilne opozarja na ekološko katastrofo, ki jo prinaša kurjenje premoga.
V Nemčiji naj bi bilo v tem trenutku skupaj 32.000 služb, ki so neposredno odvisne od premogovne industrije
Začetek konca
Še pred nekaj leti se je zdelo nemogoče, da bo Nemčija pripravljena pokopati premogovno industrijo, ki je v nekaterih regijah predstavljala ključno ekonomsko eksistenco. Nemčija je v 80-ih in začetku 90-ih let zaposlovala tudi do 160.000 ljudi v rudarski industriji. Rudarska območja je v zlatih časih širila s preseljevanjem ljudi z vasi: od leta 1924 je bilo preseljenih več kot 300 vasi. Maja letos je bilo v premogovni industriji (skupaj s termoelektrarnami in vzdrževanjem mirujočih rudnikov) zaposlenih samo še 21.000 delavcev. (Po celotni Evropi premogovna industrija zaposluje 185.000 delavcev, največ na Poljskem, sledijo ji Nemčija, Češka in Romunija.)
"V preteklosti so bili razlogi za zapiranje rudnikov nizka cena na trgu pa tudi izčrpanost rudnikov. Ekonomska in socialna transformacija je bila v nekaterih primerih zelo gladka, v drugih pa so nekatere regije utrpele veliko škodo in večletno brezposelnost. Nemčija tako ne gre prvič v zgodovini skozi fazo zapiranja rudnikov," pojasni Parra in doda, da je prvič, da se Nemčija zapiranja rudnikov ne loteva zaradi ekonomskih razlogov, ampak zaradi naravovarstvenih.
Premogovna komisija
Letos junija je vlada ustanovila premogovno komisijo (Komisija za rast, strukturne spremembe in zaposlovanje), ki jo sestavljajo štirje člani odbora in 24 predstavnikov različnih sektorjev vključno s predstavniki industrije, sindikatov, znanosti, okoljskih organizacij, predstavniki iz prizadetih regij ipd. Komisija naj bi predstavljala uravnoteženo mnenje med nasprotniki in zagovorniki premogovne strategije.
"Komisija igra vlogo povezovalke in pomeni resno prizadevanje vlade za dokončno zaprtje rudnikov premoga v Nemčiji. Ne glede na vse pa je proces sporen za veliko regij, veliko je upora operaterjev, ki vodijo rudnike, in tudi industrije. Če pogledate domače časopise zadnja tri leta, lahko berete, da ni več veliko zagovornikov premoga. Posledično tudi javnost ne zagovarja več rudarske industrije," pojasni Parra. Raziskovalka nam razloži, da pa so še vedno akterji, ki proces podaljšujejo in zato je tukaj komisija, katere naloga je, da poveže vse te igralce in prinese odločitev, primerno za obe strani. "Predvsem za nas, ki že dolga leta opozarjamo na to, je to zelo naporen proces," pove Parra.
"Premog je brez prihodnosti"
"Dolgo smo bili priča neke vrste podaljševanju konkretnih ukrepov, ki bi pomenili ukinitev rudarske industrije. Na drugi strani, če pogledate znanstvene raziskave o škodi kurjenja premoga za okolje, je večina teh bila narejena tukaj v Nemčiji in ne samo to, bile so celo financirane s strani državnih institucij," nam pojasni Parra.
Strokovnjaki na inštitutu Climate Analytics nam pojasnijo, da v zadnjih letih spremljajo nenavaden trend upadanja zanimanja tudi s strani investitorjev. "Investicija v premog preprosto ni več profitna. To potrjujejo tudi poteze zavarovalniških družb in bank, ki imajo celo politiko vezano na premogovne obrate. Mislim, da je to zelo močen signal trga in znak, da premog in termoelektrarne na premog čakajo črni dnevi," pove Parra in nadaljuje: "Glavni problem pri vzdrževanju termoelektrarne je, da je, ko jo enkrat zaženeš, ne moreš kar ustaviti ali pustiti v mirovanju. Zato je njeno delovanje in vzdrževanje drago. Nove obnovljive energije pa so se pokazale za veliko bolj učinkovite, fleksibilne in predvsem cenejše," pove Parra.
Kot kažejo poročila, pa so eno poskusi očistiti ekonomsko in politično vpliven Zahod, drugo pa so energetski projekti, podprti s finančno sumljivimi investicijami, ki se gradijo na jugu in vzhodu Evrope. Že po podpisu zadnjega pariškega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam pred tremi leti je javno financiranje električne energije iz premoga postalo sporno. Vendar so glavne evropske javne banke, vključno z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), našle način, kako še naprej podpirati rudarsko industrijo ter termoelektrarne na premog.
Nedavna analiza Bankwatcha je pokazala, da je EIB od leta 2013 za več energetskih podjetij na premog zagotovila 3,9 milijarde evrov. Hkrati je EBRD razširila brezpogojna posojila gospodarskim družbam z Balkana in iz vzhodne Evrope, ki še naprej razvijajo nove zmogljivosti za premog. "Investicije v termoelektrarne na premog so neprofitne ter ekološko in naravovarstveno sporne," pravi Parra. "Premog je brez prihodnosti. Čas je, da se tega zave tudi preostali del Evrope."
