Delni lunin mrk. Nekoč navdihoval filozofe, sedaj množice

Igor Žiberna
14.07.2019 17:00

Pojav, ki je Aristotelu služil kot eden prvih empiričnih dokazov za okroglo obliko Zemlje, bo možno opazovati tudi s platoja filozofske fakultete. Julij je letos posvečen vesolju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Delni lunin mrk iz leta 2017
Bojan Jandrašič

Luna bo letošnjega julija vsaj dvakrat opozorila nase: prvič z delnim Luninim mrkom 16. julija zvečer, drugič (le nekaj dni zatem) pa s spominom na enega od najveličastnejših dosežkov naše civilizacije - prvim pristankom človeka na Luni. Prvi dogodek - pojav delnega Luninega mrka - bomo 16. julija v prvi polovici noči lahko opazovali tudi pri nas. Pojav Luninega mrka je vezan na značilno medsebojno lego Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno, zato se Luna znajde v Zemljini senci. Lunino fazo, pri kateri se to lahko zgodi, imenujemo ščip ali polna Luna. Če bi bili ravnini Zemljine orbite okoli Sonca in Lunine orbite okoli Zemlje popolnoma poravnani, bi lahko Lunin mrk na Zemlji opazovali ob vsakem ščipu oziroma vsakih 29,5 dneva, Sončev mrk pa ob vsakem mlaju. Igra narave je poskrbela za to, da je ravnina Lunine orbite na ravnino ekliptike za kot okoli pet stopinj. Za pojav Luninega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v ščipu sekati orbito Zemlje ali ekliptiko. Točko, v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severu je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu nastopi padni vozel. Ob letošnjem delnem Luninem mrku se bo to zgodilo, ko bo Luna počasi zapuščala padni vozel, vendar bo dovolj blizu ekliptike, da se bo večji del Lunine površine znašel v Zemljini senci. Luna bo – poenostavljeno povedano - predstavljala projekcijsko platno, pri čemer bo funkcijo projektorja odigralo Sonce, telo, ki bo metalo senco na "projekcijsko platno", pa bo naš domači planet.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta