Vsi preostali komisarski kandidati, med njimi Slovenec Janez Lenarčič, kandidat za komisarja za krizno upravljanje, so preizkušnjo v odboru za pravne zadeve, poznanem po okrajšavi Juri, ki je preverjal izjavo o finančnih interesih, uspešno opravili.
Brez zelene luči odbora za pravne zadeve kandidat ne more na zaslišanje. V Bruslju prevladuje prepričanje, da bosta morali Romunija in Madžarska predlagati nova kandidata. V tem primeru zaslišanji njunih kandidatov verjetno ne bosta v torek in sredo, kot je predvideno, temveč po 8. oktobru.
To je po navedbah virov v Evropskem parlamentu prvič, da je odbor za pravne zadeve sprejel takšno odločitev, zato je precej nejasnosti glede nadaljnjih postopkov. Pravila so bila sicer nedavno spremenjena.
V Evropski komisiji so v prvem odzivu dejali, da so seznanjeni z novico in da po pravilih to pomeni, da je postopek za zdaj zamrznjen, kar pa ne pomeni nujno, da je treba samodejno predlagati novega kandidata.
Trenutno sicer tudi niso znane vse podrobnosti, zakaj je odbor kandidata zavrnil. Še danes naj bi odbor objavil pismi s podrobno razlago zavrnitve Plumbove, ki naj bi prevzela resor za promet, in Trocsanyija, ki naj bi prevzel širitev.
Oba kandidata se sicer že od začetka tega procesa omenjata kot najšibkejša člena ekipe novoizvoljene predsednice komisije Ursule von der Leyen. Že vseskozi se pričakuje, da bo parlament terjal vsaj po eno žrtev iz dveh največjih političnih družin. Presenečenje pa je, da se je zapletlo že pred zaslišanji.
Po pravilih sicer odbor za pravne zadeve preveri izjave komisarskih kandidatov o finančnih interesih ter oceni, ali so te točne in popolne ter ali obstaja navzkrižje interesov.
Če odbor ugotovi navzkrižje interesov, opredeli priporočila za rešitev tega navzkrižja. Ta lahko vključujejo zahtevo, da se kandidat odpove finančnim interesom, ali poziv predsednici komisije k menjavi resorja.
V skrajnem primeru, če rešitve ni mogoče zagotoviti, lahko odbor sklene, da kandidat ne more opravljati svoje vloge. V tem primeru predsednik Evropskega parlamenta pozove predsednico komisije, naj sporoči, kako bo ukrepala.
Lenarčič bo zaslišan v sredo
Zaslišanja se sicer začnejo v ponedeljek. Vsako bo trajalo tri ure. Najprej bo imel kandidat 15 minut za uvodno izjavo, sledi 25 vprašanj, za vsako bo na voljo minuta, tri minute pa za odgovor. Mogoča bodo podvprašanja, za vsako bo na voljo 30 sekund, za odgovor pa minuta. Na koncu ima kandidat možnost sklepnih pripomb, ki so omejene na pet minut.
Prvi bo v ponedeljek popoldne na vrsti Slovak Maroš Šefčovič, kandidat za podpredsednika za medinstitucionalne odnose, zvečer bosta sledila Irec Phil Hogan, kandidat za resor za trgovino, in Bolgarka Marija Gabriel, ki naj bi prevzela resor za inovacije in mlade.
V torek, sredo in četrtek se bo zvrstilo po šest zaslišanj na dan, po dve dopoldne, popoldne in zvečer. Lenarčičevo zaslišanje bo v sredo ob 18.30. 7. oktobra bosta zaslišana Vera Jourova, kandidatka za podpredsednico za vrednote in transparentnost, ter visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.
Zadnji bodo 8. oktobra na vrsti trije izvršni podpredsedniki, Latvijec Valdis Dombrovskis, Danka Margrethe Vestager in Nizozemec Frans Timmermans. Zaslišali jih bodo pristojni odbori, morda pa bo pozneje sledila tudi izmenjava mnenj s konferenco predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.
Po vsakem zaslišanju se sestanejo predsednik odbora in koordinatorji - predstavniki političnih skupin v odboru, ki morajo v 24 urah kandidata oceniti in oceno posredovati predsednikom odborom. Odločitev morajo sprejeti z dvetretjinsko večino.
Če te večine ni mogoče zagotoviti, lahko najprej zahtevajo dodatne informacije s pisnimi vprašanji. Če še to ni dovolj, lahko nadaljujejo zaslišanje, ki lahko traja še do uro in pol. Če zahtevane večine še vedno ni mogoče doseči, odloča celoten odbor na tajnem glasovanju z navadno večino.
Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove glasoval 23. oktobra v Strasbourgu. Zavrne lahko le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če parlament po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.
