Evropski poslanci so danes v Strasbourgu z veliko večino podprli akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v Evropski uniji, državljanom pa zagotovil dostop do raznolikih in neodvisnih medijskih vsebin. Za novo zakonodajo je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 vzdržanih. Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je na današnji novinarski konferenci pred glasovanjem novo zakonodajo označila za pomemben uspeh za medijsko svobodo in zaščito pravic novinarjev v EU. Poudarila je, da gre za prvo uredbo v EU na tem področju in da bo akt prispeval k zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev.
Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar. Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU. Državljanom unije zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij. Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo.
Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.
Nova zakonodaja ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti. Akt tudi vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Sestavljen bo iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta.
V Društvu novinarjev Slovenije pozdravljajo sprejem Akta o svobodi medijev
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozdravljajo sprejem akta o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v Evropski uniji pred pritiski. Kot pomembno zmago branilcev svobode medijev izpostavljajo zlasti, da danes sprejeta različica nove medijske uredbe ne dovoljuje izvajanja nadzora oziroma vohunjenja za novinarji s strani držav.
Evropska unija je morala odgovoriti na izrazito poslabšanje razmer za delovanje medijev in novinarjev v številnih državah EU s pripravo minimalnih standardov na medijskem področju. To je poteza, ki jo pozdravlja celotna evropska novinarska skupnost, so v današnji izjavi za javnost poudarili v DNS.
"Končna različica, v kateri ni več omembe možnosti vohunjenja za novinarji na podlagi nejasnih "nacionalnovarnostnih" zapovedi, je nedvomno zmaga za vse branilce svobode medijev in demokracije," se je odzvala generalna sekretarka DNS Špela Stare.
V društvu pozdravljajo tudi določbe 17. člena uredbe, ki kot merilo za prepoznavanje zanesljivosti informativnih medijev upoštevajo članstvo v tiskovnih svetih in druge soregulativne ali samoregulativne mehanizme, ki urejajo profesionalne standarde.
"Je pa na mestu vprašanje, ali bodo novi mehanizmi dejansko preprečili posege v svobodo medijev, ki smo jih izkušali in jih še izkušamo tudi v Sloveniji," izpostavljajo v društvu.
Uredba po njihovih navedbah vključuje varovala pred političnim vmešavanjem v uredniške odločitve in nadzorom nad novinarji, poudarja neodvisnost in stabilno financiranje javnih medijev, pa tudi transparentnost lastništva medijev in regulacijo državnega oglaševanja. Določa tudi ukrepe za zaščito neodvisnosti novinarjev, zaščito virov in razkrivanje konfliktov interesov in vzpostavlja neodvisno evropsko regulatorno telo, ki ga bodo sestavljali nacionalni medijski regulatorji.
V društvu ugotavljajo, da je ministrstvo za kulturo določbe akta deloma že implementiralo v predlog novega zakona o medijih, ki je v pripravi na ministrstvu, je pa veliko vprašanje, kako je to storilo. Ob tem so spomnili, da so na pristojno ministrstvo poslali obsežen nabor predlogov za izboljšanje besedila predloga zakona.
Kakovostno prenesene določbe akta in kakovostna medijska zakonodaja so prvi korak, zelo pomemben pa je tudi nadzor, ki v Sloveniji zelo peša, opozarjajo v DNS. Tako ministrstvo kot agencija za komunikacijska omrežja in storitve, medijski inšpektor in ne nazadnje tudi agencija za varstvo konkurence do sedaj niso učinkovito obravnavali ali odpravili nobene od velikih anomalij na slovenskem medijskem trgu, so izpostavili.
"Iz preteklih izkušenj vemo, da še tako dobra zakonodaja težko prepreči vse možne zlorabe. Določba o neodvisnosti in stabilnem financiranju javnih medijev je zapisana tudi v zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakon o Slovenski tiskovni agenciji, pa sta oba medija imela in RTVS še ima, velike težave s financiranjem in posegi politike vanje," so izpostavili v DNS.
Po mnenju društva je na področju koncentracije lastništva akt o svobodi medijev precej medla, slovenski medijski trg pa je na radijskem in regionalnem nivoju že lastniško zmonopoliziran. Vprašanje je tudi, kako bo obstoječi medijski regulator prevzel nove naloge in ali bi morda potrebovali specializirano agencijo le za medijsko regulacijo.
"Zakon ureja vsa potrebna področja za zaščito medijske svobode, kljub temu pa ni čarobna palica, ki bo uredila prav vse težave medijev," je po glasovanju poudarila Irena Joveva (Renew/Svoboda). Poslanka, ki je sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe meni, da sta za to namreč poleg robustnih varovalk potrebna tudi politična kultura ter delovanje oblasti in lastnikov na način, s katerim spoštujejo neodvisnost medijev. Joveva je še poudarila, da bodo z aktom o svobodi medijev Evropska komisija, mediji in celo posamezniki imeli orodje, da se obrnejo na evropska sodišča v primerih, kakršno je bilo finančno izčrpavanje STA v času vlade Janeza Janše.
Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je po drugi strani za STA pojasnila, da nove zakonodaje ni mogla podpreti, čeprav naj bi prinesla veliko pozitivnega za zaščito novinarjev, prepoved političnega vmešavanja v javne medije in večjo preglednost lastništva. "Vendar dosedanje izkušnje z Evropsko komisijo kažejo, da se lahko še tako dobre rešitve uporabi za politično obračunavanje," je izpostavila. Kot primer je navedla ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove glede Radiotelevizije Slovenija. Po njeni oceni je nejasno in vprašljivo tudi delovanje Evropskega odbora za medijske storitve.
