Napovedal je še, da bo tako Vladimirja Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata. "Moramo povedati (Putinu), sedaj moraš biti arhitekt koraka v smeri miru. Moramo iskati načine končanja konflikta s spodbujanjem častnega izhoda," je Recep Tayyip Erdogan povedal novinarjem na letalu.
Ankara se vidi kot posrednik v ukrajinskem konfliktu in ima tesne odnose tako z Rusijo kot Ukrajino. Pred kratkim je Erdogan povabil Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo, potem ko je država že gostila srečanje zunanjih ministrov obeh držav.
Erdogan je prepričan, da je še vedno možen kompromis med Kijevom in Moskvo, tudi glede tega, da bi se Ukrajina odrekla članstvu v Natu in se delno razorožila. Je pa priznal, da je manj možnosti za dogovor glede ozemeljskih teženj.
Glede zahodnih sankcij je turški predsednik še dejal, da trenutno Turčija ne more narediti nič več, da bi okrepila pritisk, saj je odvisna od ruskih energentov.
Pogajanja med Rusijo in Ukrajino še vedno na mrtvi točki
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je dejal, da se pogovori med Rusijo in Ukrajino ustavljajo pri ključnih vprašanjih, hkrati pa opozoril na približevanje pri manj pomembnih vidikih. Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pogajanja ocenil kot "zelo težavna".
"Naša stališča se približujejo pri sekundarnih točkah, toda pri glavnih političnih vprašanjih še vedno ostajamo na mrtvi točki," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal Medinski. Dodal je, da Moskva vztraja pri podpisu "celovite pogodbe", ki bo upoštevala ruske zahteve po "nevtralnosti, demilitarizaciji in denacifikaciji Ukrajine", priznanju ruske prevlade nad polotokom Krim in neodvisnosti obeh proruskih separatističnih republik v Donbasu na vzhodu Ukrajine.
Po mnenju Medinskega je glavna skrb Kijeva na drugi strani "pridobiti varnostna jamstva s strani tretjih sil v primeru, da se Ukrajina ne bo mogla pridružiti Natu", kar je ocenil kot povsem razumljivo.
Kuleba pa je dejal, da so pogovori z Moskvo "zelo težavni" in ob tem zavrnil domneve, da bi v tej fazi dosegli kakršno koli "soglasje" z Moskvo. Erdogan je sicer zagotovil, da sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o štirih od šestih pogajalskih točk.
Kremelj zavrača navedbe o uporabi fosforjevih bomb
Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Rusija je danes zanikala kakršno koli kršitev mednarodnega prava v povezavi z uporabo fosforjevih bomb. Uporabe tega orožja v okviru ruske invazije v Ukrajini je Moskvo v četrtek obtožil predsednik Zelenski.
Kremelj je pri tem ZDA očital, da skušajo z navedbami o ruski grožnji uporabe kemičnega orožja preusmeriti pozornost. "Rusija ni nikoli kršila nobene mednarodne konvencije," je na novinarsko vprašanje o ukrajinskih obtožbah glede uporabe fosforjevih bomb dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uporabe fosforjevih bomb je Rusijo v četrtek v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato obtožil Zelenski.
ZDA je Peskov očital, da si prizadevajo za politično osamitev Rusije, pri tem pa opozoril, da je taka politika "nevzdržna in ne more doseči svojega cilja". Ameriški predsednik Joe Biden je namreč v četrtek po izrednem vrhu voditeljev Nata dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine držav G20. Izključitev Rusije iz G20 ne bi bila "usodna", je sicer menil Peskov. Peskov je ob tem Bidna obtožil, da želi s svojimi izjavami o morebitni ruski uporabi kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini preusmeriti pozornost od neprijetnih vprašanj za Washington v zvezi z ameriškimi programi razvoja tega orožja, tudi v Ukrajini.
Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je danes dejal, da "ZDA nikakor ne bodo uporabile kemičnega orožja," potem ko je Biden dejal, da bi se ZDA ob uporabi kemičnega orožja s strani Rusije odzvale "z ustreznimi sredstvi". "Če bo Rusija uporabila kemično orožje, bo za to plačala visoko ceno. Ne bom šel dlje od tega. Rekel bom le, da ZDA v nobenem primeru ne nameravajo uporabiti kemičnega orožja," je dejal Sullivan.
Dodal je še, da bodo v ZDA "obliko in naravo svojega odziva izbrali glede na naravo ruskih ukrepov in to storili v sodelovanju z zavezniki." ZDA in Nato so po navedbah BBC namerno dvoumne glede odziva v primeru, če bi Rusija stopnjevala svoj napad na Ukrajino z uporabo kemičnega orožja.
Rusijo zanima, kakšna je vloga Bidnovega sina pri laboratorijih v Ukrajini
Sicer pa bo Rusija od ZDA tudi zahtevala pojasnila glede vloge, ki da naj bi jo sin predsednika Bidna, Hunter igral pri financiranju bioloških laboratorijev v Ukrajini, je še povedal. Moskva pri tem ni edina, ki zahteva pojasnila, je opozoril. "Kot veste, je Kitajska že pozvala k pojasnilom. Zahtevala je, da ta program in ta situacija postane pregledna za svet. Seveda bo to marsikoga zanimalo," je povedal Peskov. Ime Hunterja Bidna se je v ameriški javnosti omenjalo v času predsedniške volilne kampanje leta 2020, ko so republikanci v senatu sprožili preiskavo zaradi njegovih poslov v Ukrajini, s čimer so hoteli škoditi tudi demkratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu in pomagati k vnovični izvolitvi Donalda Trumpa.
Napad na gledališče v Mariupolju verjetno terjal 300 življenj
V ruskem napadu na gledališče v obleganem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj prejšnji teden je najverjetneje umrlo okoli 300 ljudi, so danes sporočile mestne oblasti na Telegramu. Medtem naj bi danes znova skušali odpreti varen koridor, po katerem bi lahko civilisti zapustili mesto. "Od očividcev se pojavlja informacija, da je v mariupoljskem gledališču po napadu ruskega letala umrlo okoli 300 ljudi," so sporočile mestne oblasti.
Do sedaj oblasti niso objavile nobenega podatka o žrtvah napada na gledališče, kamor se je zateklo več sto ljudi. Prejšnji teden so sicer ukrajinske oblasti poročale, da so iz ruševin rešili okoli 130 ljudi. Ukrajina je odgovornost za napad pripisala Rusiji, ki pa to zanika.
V mestu, ki se sooča s pomanjkanjem osnovnih potrebščin, ostaja ujetih še skoraj 100.000 ljudi, je nedavno sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je danes izrazila upanje, da jim bo uspelo odpreti varen koridor, po katerem bi lahko civilisti v osebnih avtomobilih zapustili mesto.
Nekaterim je mesto že uspelo zapustiti. Po podatkih oblasti je iz mesta v četrtek pobegnilo okoli 2700 ljudi. Skupno pa so v četrtek evakuirali več kot 3300 ljudi iz mest, ki jih napadajo ruske sile.
Nekatere ruske enote naj bi se začele umikati
Nekaj ruskih vojaških enot naj bi se začelo umikati z nekaterih območij, so danes sporočili iz ukrajinske vojske. Ukrajinske sile so po navedbah britanskih obveščevalcev okrepile napade na pomembne cilje pod nadzorom Rusije. Rusiji pa naj bi uspelo uničiti največje vojaško skladišče nafte.
Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Večina front je en mesec po začetku vojne sicer zamrznjenih. Ruski vojaki še naprej blokirajo Sumi in Harkov, kjer domnevno pripravljajo novo ofenzivo na bližnji Izjum, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Moskva naj bi še vedno vzdrževala kopensko povezavo med rusko regijo Rostov na meji z Ukrajino in priključenim polotokom Krim, še dodajo v štabu.
Po oceni britanskih tajnih služb so se ukrajinske sile osredotočile na pomembnejše logistične cilje na območjih, ki jih nadzoruje Rusija, med drugim ladje in skladišče orožja na območju Berdjanska. To bi ruske sile lahko prisililo v okrepitev obrambe svojih oskrbovalnih linij, so v četrtek sporočili z britanskega obrambnega ministrstva.
Rusija sicer še naprej izvaja napade. Uspelo jim je uničiti največje vojaško skladišče nafte v bližini Kijeva, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Ponoči pa so ruske sile na obrobju mesta Dnipro po navedbah lokalnih oblasti zadela vojaško enoto.
Naj pa bi imele ruske sile težave z uspešnostjo svojih raket, ki naj bi bila le okoli 40-odstotna, pri ostalih pa naj bi imeli težave z izstrelitvijo oz. naj te ob trku ne bi eksplodirale, navaja tiskovna agencija Reuters neimenovane predstavnike ZDA.
O obstreljevanju poročajo tudi z območja v bližini Černobila. Generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da naj bi ruske sile streljale na ukrajinske točke v mestu Slavutih, česar pa ni uspel potrditi. Ogroža pa to predvsem zaposlene v nuklearki in njihove družine, je dodal.
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa trdijo, da je ukrajinska vojska obstreljevala mesto Zolote na območju Luganska, pri čemer so poškodovali stanovanjsko hišo.
Zelenski EU očital prepozno uvedbo sankcij proti Rusiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji, a obenem menil, da so jih uvedli nekoliko prepozno. Če bi se zanje odločili prej, se Rusija morebiti ne bi spustila v vojno proti Ukrajini, je voditeljem v Bruslju sporočil prek video povezave.
"Uvedli ste sankcije. Hvaležni smo. To so močni koraki," je dejal. "A bilo je nekoliko pozno," je dodal in dodal, da v primeru preventivnih sankcij vojne morda sploh ne bi bilo.
Izpostavil je tudi plinovod Severni tok 2 in nakazal, da Rusija v primeru zgodnejše blokade ne bi ustvarila "plinske krize".
Znova se je na evropske države obrnil tudi s pozivom, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji. "Tu vas pozivam - ne bodite pozni," je dejal v nagovoru.
V njem se je tudi ločeno obrnil na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali nenaklonjene ukrepom.
Zlasti je bil kritičen do Madžarske. "Tu se želim ustaviti in biti pošten. Enkrat in za vselej se morate odločiti, s kom ste," je dejal. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja, poroča britanski BBC.
Voditelji članic EU se v Bruslju od četrtka sestajajo na dvodnevnem vrhu, posvečenem prav Ukrajini. Med drugim so ponoči pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Rusijo so tudi znova pozvali k ustavitvi agresije nad Ukrajino.
Vrh EU za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino
Voditelji članic EU so danes v Bruslju pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, so zapisali v sklepih vrha glede Ukrajine.
Voditelji so znova poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo ter povzroča ogromno smrti civilistov.
"Evropski svet od Rusije zahteva, da konča svojo vojaško agresijo na Ukrajino ter takoj in brezpogojno umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine," so zapisali voditelji.
Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. "Ti vojni zločini se morajo končati takoj," so poudarili.
Izpostavili so, da sta obleganje pristaniškega mesta Mariupolj in drugih ukrajinskih mest ter onemogočanje humanitarnega dostopa s strani ruske vojske nesprejemljiva. Ruske sile morajo zagotoviti dobavo humanitarne pomoči v Mariupolj in druga oblegana mesta ter omogočiti varne poti do drugih delov države, so poudarili.
Ukrajini so znova zagotovili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo ter izrazili pripravljenost na hitro nadaljnje ukrepanje z dodatnimi sankcijami.
Voditelji so pozvali tudi k pripravi vsega potrebnega za podporo članicam unije pri spoprijemanju z begunsko krizo. Članice so pozvali k pripravi kriznih načrtov za zagotovitev srednjeročnih in dolgoročnih potreb.
Glede ukrajinskega članstva v EU je Evropski svet zgolj potrdil izjavo iz Versaillesa izpred dveh tednov, da "priznava evropska pričakovanja Ukrajine".
