Arvydas Anushauskas se je v ukrajinski prestolnici srečal z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom, ki je na Facebooku zapisal, da so bili deležni pomembne pomoči Litve. "Naj vas spomnim, da nam je mesto Vilnius prvo dalo rakete stinger, še pred začetkom velike invazije," je zapisal in se Litvi zahvalil za pomoč.
Za podoben korak so se danes, ko mineva mesec dni od začetka ruske invazije, odločili tudi predsedniki - oziroma predsednik in predsednici - parlamentov Latvije, Litve in Estonije, ki so skupaj obiskali Kijev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nastopili so v ukrajinskem parlamentu in se srečali z ukrajinskimi voditelji ter pri tem Ukrajini izrazili solidarnost svojih treh držav članic EU in zveze Nato. Z ukrajinskim kolegom Ruslanom Stefančukom so podpisali skupno izjavo, v kateri pozivajo, da se Ukrajini podeli status države kandidatke za članstvo v uniji in da se nad Ukrajino uveljavi območje prepovedi letov.
Prvi tuji voditelji, ki so obiskali Kijev po začetku vojne, so bili sicer prejšnji teden premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala.
Generalna skupščina ZN zahteva ustavitev vojne
Generalna skupščina ZN je danes sprejela novo nezavezujočo resolucijo, s katero od Rusije zahteva takojšnjo zaustavitev vojne v Ukrajini. Resolucija zahteva tudi dostop do pomoči in zaščito civilistov v Ukrajini ter kritizira Rusijo, da je po napadu na sosednjo državo tam ustvarila veliko humanitarno krizo.
Na sedežu ZN v New Yorku je za resolucijo danes glasovalo 140 držav, 38 se jih je vzdržalo, pet pa jih je glasovalo proti, pri čemer je po koncu glasovanja v dvorani odmeval aplavz, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proti so glasovale Rusija, Sirija, Severna Koreja, Eritreja in Belorusija.
Do glasovanja je prišlo po sprejetju podobne nezavezujoče resolucije 2. marca, ki je od Rusije prav tako zahtevala takojšnjo prekinitev uporabe sile v Ukrajini. Današnja resolucija je po mnenju veleposlanice ZDA pri ZN Linde Thomas-Greenfield nadgradnja predhodne.
Predlog resolucijo, ki sta jo prvotno pripravili Francija in Mehika, je sicer vložila Ukrajina v sredo na izrednem zasedanju GS ZN. Konkurenčno besedilo, v katerem pa Rusija ni bila omenjena, je pripravila tudi Južna Afrika. Ta resolucija je prejela le 50 glasov za, 67 proti in 36 vzdržanih, tako da ni bila sprejeta.
ZN: Ukrajino zapustilo skoraj 3,7 milijona ljudi
Od začetka ruske invazije pred mesecem dni je svoje domove zapustilo več kot 10 milijonov Ukrajincev, iz države pa je pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR).
Po podatkih UNHCR je državo doslej zapustilo 3.674.952 Ukrajincev. Od tega jih je na Poljskem varnost poiskalo približno 2,2 milijona.
Trenutno ni uradnih podatkov o tem, koliko vojnih beguncev je ostalo na Poljskem in koliko jih je že odpotovalo v druge države EU. Poljski železniški operater je sicer v torek sporočil, da je zaenkrat skoraj 200.000 beguncev uporabilo brezplačne železniške prevoze namenjene v tujino.
Po podatkih UNHCR je na Madžarsko vstopilo približno 331.000 Ukrajincev, v Romunijo dobrih 560.000 in na Slovaško približno 260.000. Velika večina naj bi jih že odšla ali pa se še namerava odpraviti v druge države.
Države G7 in EU bodo blokirale transakcije z ruskimi zlatimi rezervami
Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 in EU sta se zavezali, da bosta blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami. S to potezo želijo preprečiti, da bi se Moskva izognila zahodnim sankcijam, so sporočili iz Bele hiše.
"Voditelji skupine G7 in EU si bodo še naprej skupaj prizadevali, da bi omejili možnosti Rusije, da uporablja svoje mednarodne rezerve za podpiranje ruskega gospodarstva in financiranje Putinove vojne, med drugim tako, da bodo jasno povedali, da so vse transakcije, ki vključujejo zlato, povezano s centralno banko Ruske federacije, zajete v obstoječih sankcijah," je Bela hiša zapisala v sporočilu za javnost.
Voditelji držav G7 in Evropske unije so danes obenem napovedali pobudo za izmenjavo informacij o izogibanju sankcijam ter za usklajevanje odzivov na takšne poteze. "Skupaj ne bomo dopustili izogibanja sankcijam," so zapisali v Beli hiši.
Pojavljajo se namreč skrbi, da Rusija prodaja svoje zlate rezerve in kupuje rublje, da bi tako podprla svojo od sankcij oslabljeno valuto. Po nekaterih ocenah ima ruska centralna banka med 100 in 240 milijardami dolarjev zlata, kar je približno 20 odstotkov vseh finančnih rezerv, ki jih je imela Rusija pred invazijo Ukrajine, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski: Potrebujemo vojaško pomoč
"Vojna Rusije ni le vojna proti Ukrajini," je ukrajinski predsednik povedal v novem nočnem nagovoru po mesecu ruske agresije. Volodimir Zelenski je v novem nočnem nagovoru prvič v angleščini pozval ljudi po vsem svetu, naj se danes zberejo na protestih v podporo Ukrajini, ki jo je Rusija napadla pred enim mesecem.
"Vojna Rusije ni le vojna proti Ukrajini. Njen pomen je širši," je dejal Zelenski. "Rusija je začela vojno proti svobodi," je nadaljeval in posvaril, da je to šele začetek.
Ljudi po vsem svetu je povabil, naj se združijo na trgih in ulicah v podporo Ukrajini, svobodi in življenju, poroča britanski BBC. "Svet mora ustaviti Rusijo. Svet mora ustaviti vojno," je pozval pred današnjimi zasedanji G7, Nata in EU v Bruslju.
Zahodne voditelje je posvaril, da Rusija skuša s svojo gospodarsko močjo ustaviti zaveznike Ukrajine, da se ne vmešajo v vojno. "Vemo, da so Rusi že začeli lobirati svoje interese. Interese vojne. Vemo, da sodelujejo z nekaterimi partnerji," je dejal. "Na vseh treh vrhovih se bo videlo, kdo je prijatelj, kdo je partner in kdo nas je izdal za denar."
"Spet so bili ubiti odrasli. Spet so bili ubiti otroci."
V Bruslju danes, kot rečeno, poteka niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo v Ukrajini. Po mesecu dni vojne so v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.
Zelenski je voditelje zveze Nato nagovoril po videopovezavi. Trdi, da je Rusija zjutraj uporabila fosforne bombe, po mednarodnem pravu strogo prepovedane. Ni pa povedal, kje naj bi se bilo to zgodilo. "Spet so bili ubiti odrasli. Spet so bili ubiti otroci," je rekel.
"Občutek imam, da se je Ukrajina zataknila v nekakšni sivi coni med Zahodom in Rusijo, ker še ni del Nata, brani pa skupne vrednote. Za nami je mesec junaške obrambe in strašnega uničevanja države," je povedal. Zelenski je vrh zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. "Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev," je pozval.
"Naša odgovornost je zagotoviti, da se vojna ne razširi iz Ukrajine in da ne postane konflikt med Natom in Rusijo. To bi povzročilo še več smrti in uničenja," pa je že dan pred vrhom Nata poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Na izrednem vrhu v Bruslju so mu podaljšali mandat še za eno leto, do konca septembra 2023.
Nato v bližino Ukrajine pošilja okrepitve, med njimi bo 200 slovenskih vojakov
Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini danes v Bruslju potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu - na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, je po vrhu sporočil Stoltenberg.
Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja. V Evropi je sicer 100.000 ameriških vojakov v podporo Natovim prizadevanjem. 40.000 vojakov je pod neposrednim Natovim poveljstvom, večinoma na vzhodnem krilu.
Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov. Ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh, ki je potekal mesec dni po ruski invaziji Ukrajine.
Štiri nove bojne skupine so takojšnje ukrepanje Nata, ki pa načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi varnostni realnosti, nastali z rusko invazijo Ukrajine. Voditelji so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da preučijo možnosti. Odločitve se pričakujejo na vrhu konec junija v Madridu.
Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata je tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Ta lahko vključuje prepoznavanje teh groženj, obrambo, medicinsko oskrbo, usposabljanje glede dekontaminacije in krizno upravljanje.
Ob tem so se voditelji članic Nata v skupni izjavi, ki so jo sprejeli danes, zavezali, da bo tudi zavezništvo okrepilo pripravljenost na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, ter napovedali, da bodo odločitve o tem sprejeli na vrhu v Madridu.
Obsodili so napade na civilno infrastrukturo in na jedrske elektrarne ter opozorili, da je vsakršna uporaba kemičnega ali biološkega orožja nesprejemljiva ter bi imela resne posledice.
Poleg tega so voditelji danes obljubili dodatno podporo partnericam Gruziji, Moldaviji in BiH, za katere pomeni ruska vojna v Ukrajini še posebno tveganje. Pomagali naj bi jim zlasti pri krepitvi odpornosti in ohranjanju suverenosti. Konkretne predloge bodo aprila obravnavali zunanji ministri zaveznic.
Ena ključnih tem pogovorov zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju v okviru Nata, EU in skupine G7 je, kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
Poziv Kitajski
Voditelji članic Nata so danes v skupni izjavi Kitajsko pozvali, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno ter se vzdrži kakršne koli podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini in kakršnega koli ukrepanja, ki bi lahko Rusiji pomagalo zaobiti sankcije.
"Kitajska ne sme zagotavljati gospodarske ali vojaške podpore ruski invaziji. Namesto tega bi moral Peking uporabiti svoj znaten vpliv na Rusijo ter spodbujati takojšnjo mirno rešitev," je poudaril Stoltenberg.
Dogovor o izpolnjevanju zavez
Znatna krepitev varnosti ni zastonj, temveč bo stala več, opozarja generalni sekretar. Voditelji so se danes dogovorili, da bodo pospešili prizadevanja za uresničitev ključnih obrambnih ciljev glede obrambnih izdatkov in naložb. Podrobneje naj bi to dorekli v Madridu.
Stoltenberg je izpostavil dogovor, da bodo "podvojili prizadevanja" za uresničitev zavez, da naj zaveznice do leta 2024 dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) namenijo za obrambo in da naj gre petina obrambnega proračuna za naložbe. Članice bodo do vrha v Madridu posredovale dodatne načrte za izpolnitev zavez.
Stoltenberg danes ni neposredno odgovoril na vprašanje, ali ima Nato dokaze o uporabi fosforjevih bomb v Ukrajini. Dejal je le, da imajo verodostojna poročila o uporabi vojaške sile nad civilisti, ki jih resno skrbijo, ter da jih skrbi ruska retorika in pretekle izkušnje glede ruske uporabe kemičnega orožja.
Generalni sekretar je danes tudi zavrnil možnost mirovne misije v Ukrajini, ki jo je pred časom predlagala Poljska. Vojna v Ukrajini ne sme postati obsežna vojna med Natom in Rusijo, zato zaveznice ne bodo nameščale sil v Ukrajini, je vnovič poudaril.
Moskva: Napovedana krepitev vzhodnega krila nevarna in destabilizirajoča
Moskva je ostro kritizirale napovedano namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze Nato. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zahodnemu zavezništvu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini.
"Militarizacija Evrope je zaradi prizadevanj Nata vse hitrejša, zavezništvo pa s tem utrjuje svojo protirusko usmeritev," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Zaharova in dodala, da z obljubami o pošiljanju orožja Ukrajini zavezništvo potrjuje svoj interes za nadaljevanje konflikta.
Janša v Bruslju: Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo
Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo, je slovenski premier Janez Janša opozoril ob prihodu na izredni vrh zveze Nato v Bruslju. Ob tem je sicer poudaril, da se mu osebno zdi malo verjetno, da bi ruske sile neposredno uporabile kemično ali biološko orožje, saj da bi bil to strel v koleno.
Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.
Jasnega odgovora, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršenkoli napad na zaveznico.
Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.
Ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, na to je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda. Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.
Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposredni napad na članico Nata, je rekel v Bruslju.
Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje.
Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina sedaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči: "O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhu Nata in EU."
Nato: Od začatka agresije umrlo najmanj 7000 ruskih vojakov
Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se nadaljujejo po vsej Ukrajini. Ruska vojska je ponoči uničila pomemben most v bližini mesta Černigiv, v Pentagonu pa trdijo, da ruska vojska zavzema obrambne položaje. Po podatkih Nata je med rusko invazijo umrlo med 7000 in 15.000 ruskih vojakov. Ranjenih pa naj bi bilo med 30.000 in 40.000. V desetletni okupaciji Afganistana je Rusija, takrat Sovjetska zveza, izgubila približno 15.000 vojakov.
Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine, je v dnevnem poročilu na facebooku zgodaj davi sporočil ukrajinski generalštab. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov velika večina ukrajinskih enot, so sporočili generali.
V sosednjem Lugansku so napadi osredotočeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.
Ukrajinske sile so zaustavile ruske enote v bližini predmestja Brovari pri Kijevu, so še sporočili ukrajinski generali. Po njihovih navedbah ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe in doseči severozahodnega obrobja prestolnice Kijev.
Ruska vojska je ponoči uničila ključni most čez reko Desno in s tem prekinila pomembno pot med prestolnico Kijev in mestom Černigiv na severu države. Mesto je brez elektrike, vode, ogrevanja in praktično brez plina, infrastruktura pa je bila uničena, poroča britanski BBC.
Tudi oblegano pristaniško mesto Mariupolj je še vedno tarča stalnih ruskih napadov. Uradnik, ki je pred kratkim pobegnil iz mesta, je za BBC povedal, da je velik del mesta uničen, vendar pa je območje okrog pristanišča večinoma nedotaknjeno.
Mariupolj, kjer je še vedno ujetih približno 100.000 ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima skušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini.
Ukrajinski generalštab je v svojem zadnjem poročilu zapisal, da ruske sile "zaradi številnih izgub še naprej oblikujejo in premikajo dodatne enote svojih oboroženih sil proti ukrajinski meji". Teh informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti, dodaja BBC.
Pentagon medtem trdi, da Rusija zavzema obrambne položaje. Na severozahodu "so se v bistvu vkopali", je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal predstavnik Pentagona. "Torej ne gre za to, da ne napredujejo. Pravzaprav zdaj niti ne poskušajo napredovati," je dodal.
Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika Pentagona umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več frontah v Ukrajini
ZDA: Rusija v Ukrajini izvaja vojne zločine
ZDA so ruske sile v Ukrajini obtožile vojnih zločinov - mesec dni po tem, ko je Moskva začela invazijo s trditvijo, da cilja le na vojaške objekte.
"Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ameriška vlada ocenjuje, da so pripadniki ruskih sil v Ukrajini zagrešili vojne zločine," je v sredo povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken in kot primer navedel uničenje stanovanjskih stavb, šol, bolnišnic in ključne infrastrukture.
Dejal je, da obstajajo številna verodostojna poročila o neselektivnih napadih in namernih napadih na civiliste, pa tudi o drugih grozodejstvih, pri čemer so ruske vojne taktike po njegovem podobne tistim v Čečeniji in Siriji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "vojnega zločinca" in "morilskega diktatorja", kar je privedlo do ruske pritožbe ameriškemu veleposlaniku v Moskvi. Rusija je v sredo sprejela več povračilnih ukrepov in veleposlaništvu ZDA posredovala seznam diplomatov, ki jih bodo razglasili za "persona non grata". Imena ali točnega števila oseb niso navedli.
Tiskovni predstavnik State Departmenta je potrdil, da je ameriško veleposlaništvo prejelo seznam ruskega zunanjega ministrstva, ki je sporočilo še, da je ta poteza odgovor na izgon 12 ruskih diplomatov iz moskovske misije ZN v New Yorku, ki so bili februarja obtoženi vohunjenja.
Medtem naj bi generalna skupščina Združenih narodov danes glasovala o novi nezavezujoči resoluciji, ki bo, če jo bo sprejela večina držav članic, od Rusije "zahtevala takojšnjo zaustavitev" vojne v Ukrajini, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Resolucija poudarja tudi poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa Moskvi, naj ustavi vojaško ofenzivo, ter poziv k vzpostavitvi premirja in vrnitvi na pot dialoga in pogajanj, še dodaja AFP.
Sicer je 141 držav 2. marca že potrdilo prejšnjo resolucijo, ki od Rusije podobno zahteva takojšnjo prekinitev uporabe sile proti Ukrajini, toda brez posebnega učinka. Pet držav, med njimi tudi Rusija, je glasovalo proti, 35 pa se jih je vzdržalo.
Rusija omejila Googlove novice, blizu blokade tudi Youtube
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je v sredo omejil dostop do Googlovega servisa novic, češ da objavlja lažne informacije o ruski ofenzivi na Ukrajino.
Odločitev o omejitvi aplikacije Google News je bila sprejeta na zahtevo ruskega generalnega državnega tožilstva, je sporočil ruski medijski regulator Roskomnadzor. Googlov spletni novičarski servis da je "omogočil dostop do številnih publikacij in gradiv, ki vsebujejo lažne informacije o poteku posebne vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju".
Pri Googlu so potrdili, da imajo ljudje v Rusiji težave z dostopom do aplikacije in spletnega mesta Google News. "To ni posledica tehničnih težav na naši strani," je dejal tiskovni predstavnik podjetja Google.
Ruska zveza novinarjev je medtem danes tudi platformo YouTube obtožila cenzure in pozvala k uvedbi kazenskih ukrepov. Ameriška platforma bo tako morda naslednja v vrsti za prepoved v Rusiji, ki je že omejila ali blokirala dostop do številnih medijev in družbenih omrežij.
"Pristransko moderiranje in odkrita cenzura s strani digitalnih platform morata imeti posledice v skladu z rusko zakonodajo," je izjavil vodja ruske zveze novinarjev Vladimir Solovjev, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Interfax. "Oblasti pozivamo, naj se odzovejo in sprejmejo ustrezne ukrepe proti Googlu in platformi YouTube," je dejal. Po besedah Solovjeva bo zveza novinarjev vložila ustrezne zahteve pri ruskem tožilstvu, zunanjem ministrstvu in državnem medijskem regulatorju.
Največji ruski medijski holding Gazprom Media, ki je hčerinsko podjetje državnega energetskega velikana Gazprom, je danes prav tako kritiziral YouTube, ker je s platforme odstranil dva njihova kanala - TNT in NTV.
"Odločitev YouTuba, da naše kanale preprosto blokira za milijone naročnikov, je bila popolno presenečenje," je skupina Gazprom-Media sporočila na Telegramu ter potezo označila za politično pristransko in kršitev interesov gledalcev.
Tudi državna medijska skupina Rossija Segodnja je sporočila, da je bila njena tiskovna agencija Sputnik, ki ji je bilo že prej prepovedano oddajanje v Evropski uniji, prav tako odstranjena z YouTuba.
Rusija je prejšnji teden ameriškega tehnološkega velikana Google in njegovo hčerinsko družbo YouTube obtožila "terorističnih dejavnosti" in v zadnjem času blokirala dostop do facebooka, twitterja in instagrama. Meta, matično podjetje družb Facebook in Instagram, je bila prav tako spoznana za krivo "ekstremističnih dejavnosti".
Unicef: Vojna je sprožila eno največjih preseljevanj otrok po drugi svetovni vojni
Zaradi vojne je morala domove zapustiti več kot polovica vseh otrok v Ukrajini, je sporočil Unicef. Razseljenih je kar 4,3 milijona od skupno 7,5 milijona otrok. Približno 1,8 milijona jih je odšlo v tujino, 2,5 milijona je razseljenih znotraj države. "Vojna je sprožila eno največjih preseljevanj otrok po drugi svetovni vojni," je sporočila generalna direktorica Unicefa Catherine Russell. Opozorila je, da utegnejo posledice trajati več generacij. "Varnost otrok, njihovo dobro ter dostop do osnovnih storitev ogroža strašno in neprekinjeno nasilje."
V 64 osnovnih šolah po Sloveniji za zdaj 131 otrok iz Ukrajine
V Sloveniji je po podatkih ministrstva za izobraževanje bilo do srede v 64 osnovnih šolah vključenih 131 otrok iz Ukrajine. Po besedah ministrice Simone Kustec gre za enega do dva otroka v posamezni šoli, v šoli v Ormožu jih je 13, vključila se bo še večja skupina otrok v Logatcu.
Po podatkih ZN je bilo doslej v vojni ubitih najmanj 81 otrok, 108 pa ranjenih, vendar je dejansko število žrtev verjetno višje. Iz Unicefa so tudi sporočili, da so zaznali zmanjšanje precepljenosti otrok, vključno s cepivi proti ošpicam in otroški paralizi, kar bi lahko kmalu povzročilo izbruhe bolezni, zlasti na območjih, kjer se zadržuje veliko ljudi.
V prihodnjih tednih bo Unicef aktiviral pomoč v obliki denarnih nakazil za najbolj ranljive družine, na ključnih lokacijah po vsej Ukrajini pa bo vzpostavil otrokom prijazne prostore.
Renault ustavil proizvodnjo v Rusiji
Francoski avtomobilski velikan Renault je sinoči sporočil, da zaustavlja proizvodnjo v moskovski tovarni, potem ko je Kijev k bojkotu ruskega trga pozval podjetja, ki se za ta korak še niso odločila.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v sredo na twitterju zapisal, da Renault ne želi zapustiti Rusije, in pozval k bojkotu družbe po svetu. Francosko podjetje je pozneje sporočilo, da zaustavlja proizvodne obrate v moskovski tovarni.
Stopnjo dobička iz poslovanja so v Renaultu znižali s štirih na tri odstotke. Renault je lastnik proizvodnega obrata v Moskvi od leta 2005. V tovarni so med drugim izdelovali modele Renault Kaptur, Dacia Duster in Renault Arkana, po podatkih ruske tiskovne agencija Tass pa so v tovarno med letoma 2013 in 2019 vložili več kot 170 milijonov evrov.
Kaj se bo po Renaultovem odhodu iz Rusije zgodilo z ruskim proizvajalcem avtomobilov Avtovaz, ki je del skupine Renault-Nissan, pri čemer ima Renault v lasti 69 odstotkov ruskega podjetja, še ni jasno.
"Kar se tiče deleža v Avtovazu, skupina Renault preučuje dane možnosti, pri čemer mora upoštevati trenutno sliko in ravnati odgovorno do svojih 45.000 zaposlenih v Rusiji," so sporočili Francozi.
Je pa pomoč Avtovazu, ki izdeluje avtomobile znamke Lada in je najbolje prodajani proizvajalec na ruskem trgu, že obljubila ruska vlada. Podjetje je sicer zaradi pomanjkanja delov v dveh tovarnah že moralo zaustavil proizvodnjo.
Zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino so v preteklem mesecu Rusijo zapustila številna podjetja, za ta korak pa so se zdaj odločili tudi v francoskem podjetju, kot glavni razlog pa so navedli sankcije proti Rusiji.