"Skrbijo nas kolektivni izgoni prosilcev za azil iz Slovenije," pojasni Jack Sapoch iz organizacije No Name Kitchen, ki v Veliki Kladuši zbira poročila migrantov in beguncev o kršitvah temeljnih človekovih pravic in o nasilju, ki ga morajo pretrpeti na mejah Evrope. Nekaj kilometrov iz Velike Kladuše proti Bihaču so mednarodne organizacije nekdanjo tovarno Mirala preoblikovale v namestitveni center, kjer je z zimo na vratih zagotovljeno vsaj ogrevanje. A zaradi slabe organizacije in posledičnih napetosti med ljudmi so se mnogi odločili vrniti na obronek gozda in bližje mestu ob hrvaško-bosanski meji.
Ne bodo nehali iskati poti v Evropo
Notranjost iz lesenih kolov in polivinila narejenega šotora na robu mesta zgleda kot majhna soba. Vse blato ostane zunaj na čevljih, ki stojijo ob vhodu. Mohamed je bil aprila 102 dneva zaprt v grškem zaporu, ker je na turško-grški meji zaprosil za azil. "Grčija je grozna," reče v angleščini, ki se jo je naučil na ameriški univerzi v Kairu in jo nato izmojstril skozi življenje – med delom in potovanji v Dubaju, Kuvajtu, Maleziji ...
Ljudje so odprli svoje domove in restavracije beguncem, a obstajajo tudi bari, iz katerih tujce preženejo
Vse več poniževanja beguncev in migrantov
Slabo uro prej govori o policijskem poniževanju migrantov Jack Sapoch. Ameriški politolog, ki sodeluje z mednarodno organizacijo No Name Kitchen, je leta 2017 prišel v Beograd na študijsko izmenjavo. Letos poleti je delal dve službi, da se je lahko septembra vrnil v BiH. V zadnjih tednih, pravi, migranti in begunci, ki so vrnjeni iz Slovenije in Hrvaške, pogosteje govorijo o poniževanju. "Skupina fantov iz Bangladeša je opisala, da so jih policisti pregnali v gozd, kjer so se nato spotaknili čez nastavljene žice. Druge so spustili iz kombija na pobočju, po katerem so zlivali vodo iz rezervoarja, tako da so bila tla drseča in so vsi padli in zdrseli po pobočju," opiše.
Do naslednje prilike
Med odprtimi ognjišči in improviziranimi šotori je danes hodila tudi slovenska fotografinja in dokumentaristka Nika Autor. Zjutraj je fotografirala sveže nameščeno rezilno žico na slovenski meji. Meje so ob pravih dokumentih le nekajsekundni postanek, prostor pa eden, skupen. O tem ne govori le radijski signal slovenskih postaj, ki se zgubi malo pred Veliko Kladušo. Munir iz sirskega Deir Ez Zura v šotoru govori o ženi in dveh otrocih, ki so v Nemčiji. Tja je iz Sirije prebegnil tudi njegov brat. In od tam je z avtom želel priti po brata, ko je začelo snežiti in zunaj zmrzovati. Munir pravi, da oblasti niso razumele. Brata, pove, so zaprli v Sloveniji. On pa je nazaj na travniku, v šotoru v Veliki Kladuši. Do naslednje prilike.
