(INTERVJU) Quim Torra: Če so krivi politični zaporniki, smo krivi vsi

Kristina Božič
09.12.2018 15:33

O svobodi, upanju, demokraciji in tem, kje so se skrivali fašisti, smo se med obiskom Slovenije pogovarjali s katalonskim predsednikom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Svet bo videl katalonske demokrate in politike, ki se bodo obrnili k svetu s pozivom, naj se spoštuje človekove pravice," pravi katalonski predsednik Quim Torra o prihajajočih sojenjih katalonskim političnim obtožencem.
Robert Balen

Katalonski predsednik Quim Torra, ki je to postal letos maja, opisuje priprave odvetnikov in nevladnih organizacij, da bodo nadzirali in poročali svetu o sojenju katalonskim političnim zapornikom - devet jih je v priporu, dodatnih devet jih na procese čaka na prostosti, sedem jih je v azilu v državah EU. Špansko tožilstvo zahteva tudi po 25 in 17 let zapora za obtožene. A Quim Torra pripoveduje, kako se podpora Kataloniji po svetu med ljudmi krepi - in verjame, da bo zavezanost svobodi, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic na koncu zmagala.
Kakšni so vaši spomini na lanski 1. oktober, ko ste v Kataloniji glasovali za neodvisnost na referendumu, ki ga je zaznamovalo nasilje španske policije?
"Kot številni sem branil šolo, kjer smo glasovali. Tam sta prespala moja sin in hčerka, z ženo sva tja odšla prvič dan prej in se nato vrnila ob petih zjutraj prvega oktobra. K sreči naša šola ni bila napadena, napadli pa so druge v soseščini. Cel dan smo praznovali z veliko napetostjo in polni čustev. Na koncu tudi z veliko upanja. Uspelo nam je ubraniti volišče in zmagali smo: Španija ni mogla izničiti naše odločitve. Ker smo glasovali, smo zmagali."
A nato ...
"Ko sem se vrnil zvečer domov, sem videl podobe od drugod. Tedaj sem začel jokati. Cel dan sem skrbel za volilno mizo, kjer so ljudje glasovali in vsi smo morali biti zbrani. Slišal sem, da so napadli druga volišča, a šele ko sem videl posnetke, sem razumel, kaj je španska država naredila."
Se je spremenilo vaše razumevanje odnosa med Španijo in Katalonijo?
"Takega nasilja nismo pričakovali, a hkrati smo videli, da je v Katalonijo prišlo stotine in nato tisoče španskih policistov. V zraku je bil strah, da bodo na koncu poskušali ustaviti referendum. Po eni strani smo nekaj pričakovali, a vendar ne takšnih napadov na volivce. V tem smislu se je nekaj spremenilo. A najbolj nas je ob vsem, kar se je zgodilo, presenetila tišina večine članic EU. Slovenski parlament je bil izjema in tega ne bomo nikoli pozabili. A tišina se nas je dotaknila."
V Barceloni so ljudje lani govorili, da se čutijo okupirane. Ste delili ta občutek?
"Ko ne moreš svobodno glasovati, ko je demokracija pod nadzorom policije in napadena, ko želi tisoče policajev preprečiti referendum o samoodločbi ... Ne vem, ali je prava beseda ta, ki ste jo omenili, a verjetno bi bila zelo podobna."
Člen ustave o izrednem stanju in prevzemu regionalnih organov iz Madrida je veljal za nekaj, kar je tam, a se ne more zares uporabiti. V Kataloniji se ga nato je. Kaj to pomeni?
"Od samega začetka, ko smo se odločili za referendum, sem bil prepričan, da bo Španija reagirala proti. A ko sta se španska vlada in parlament odločila ukiniti katalonski parlament in vlado, je bilo to nekaj, kar je veljalo za nemogoče. Sedaj slišimo številne španske politike, ki dnevno govorijo, kako bi spet uporabili 155. člen proti Kataloniji. Kot da je to nekaj lahkotnega in ukinitev katalonskega parlamenta neproblematična. A se motijo."
Zakaj?
"Ker sam ne bi mogel sprejeti uporabe 155. člena španske ustave."
Zakaj ne?
"Ker ostajam zavezan katalonskemu parlamentu in ljudem, ne pa španski državi. Naredil bom, kar bo katalonski parlament tedaj odločil. Če bo katalonski parlament vame položil zaupanje, bom še naprej katalonski predsednik. Potem se bo španska vlada morala odločiti, kaj bo naredila."

Protest v podporo katalonskim političnim zapornikom 3. decembra letos v Barceloni. Neodločanje španskega ustavnega sodišča o pritožbi katalonskih aktivistov in politikov preprečuje, da bi lahko začeli postopek pred evropskim sodiščem za človekove pravice Sveta Evrope.
Epa
Quim Torra: "Zakaj Katalonke in Katalonci ne moremo imeti enakih pravic, kot so jih imele Škotinje in Škoti?"
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta