Japonsko severovzhodno obalo je 11. marca 2011 prizadel močan uničujoč potres, ki mu je sledil cunami. V najhujši jedrski nesreči v državi je umrlo ali izginilo 18.500 ljudi, več kot 160 tisoč pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Deset let po katastrofi so japonske oblasti po poročanju britanske televizije BBC zdaj sporočile, da so po petih letih razprav le odobrili načrt, po katerem bodo čez dve leti v Tihi ocean izpustili več kot milijon ton odpadne vode iz uničene jedrske elektrarne Fukušima-Daiči. Pred izpustom bodo to radioaktivno vodo sicer obdelali in razredčili, tako da bodo ravni sevanja nižje celo od vrednosti, ki so določene za pitno vodo. Zato po zagotovitvah vlade pod vodstvom premiera Yošihideja Suge ne bo predstavljala tveganja za zdravje ljudi in okolje.
Toda okoljevarstvene organizacije medtem temu ostro nasprotujejo, odločitev obžalujeta tudi japonski sosedi čez morje Južna Koreja in Kitajska, odločno je proti tudi lokalna ribiška industrija. V nuklearki se je ob potresu in cunamiju, ki je sledil, zaradi pomanjkanja električne energije, ki bi gnala hladilni sistem, stalila sredica in tako je nastal izpust radioaktivnosti v okolje. Vse odtlej upravljavec elektrarne Tokyo Electric Power z vodo še naprej hladi reaktorje, odpadne vode pa nato shranjuje v več kot tisoč velikih rezervoarjih. Za hlajenje reaktorjev je bilo porabljenih že več kot 1,3 milijona ton vode, za katero pa počasi že zmanjkuje prostora - tisoč rezervoarjev naj bi se do vrha napolnilo že prihodnje leto.
Okoljske skupine, kot je Greenpeace, že dolgo nasprotujejo izpuščanju odpadne vode v ocean. Trdijo celo, da načrti Japonske za izpust vode kažejo, da je vlada ponovno pustila prebivalce Fukušime na cedilu. Proti takšnemu ravnanju se je zavzela tudi japonska ribiška industrija, ki jo skrbi, da bi potrošniki bojkotirali ribe in morske sadeže iz te regije. Že zdaj čutijo posledice, saj je po katastrofi leta 2011 veliko držav prepovedalo uvoz morske hrane, ujete ob japonski severovzhodni obali. Odločitev pa je sprožila tudi kritike japonskih sosed, piše slovenska tiskovna agencija STA. Posebej zaskrbljena je Južna Koreja, ki je izrazila veliko obžalovanje, Kitajska pa je prek tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Zhaoa Lijiana Japonsko spodbudila k odgovornemu ravnanju.
Nekako pa se zdi, da ZDA podpirajo odločitev Japonske, vendar pravijo, da le v skladu s splošno sprejetimi standardi jedrske varnosti. Japonska že ves čas trdi, da je izpuščanje odpadne vode varno, saj je predelana tako, da so iz nje odstranjeni skoraj vsi radioaktivni elementi in je tudi močno razredčena. Načrt podpira tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo, saj naj bi bil izpust podoben odlaganju odpadne vode iz podobnih obratov po svetu. Znanstveniki trdijo, da elementi, ki ostanejo v vodi, škodujejo človeku le v velikih odmerkih in da obdelana voda ne predstavlja znanstveno potrjenega tveganja. Vendar nekateri radioaktivni elementi pri tem procesu ostanejo v vodi, denimo radioaktivni tritij.
A japonska vlada in Tokyo Electric Power trdita, da tritij v majhnih koncentracijah za človeško zdravje ni škodljiv. Njegova razpolovna doba je približno dvanajst let, kar pomeni, da bo izginil iz okolja v desetletjih in ne v stoletjih. Znanstveniki poudarjajo tudi, da je bilo v Pacifiku s testi jedrskega orožja, ki so jih v 40., 50. in 60. letih prejšnjega stoletja opravile ZDA, Velika Britanija in Francija, sproščeno veliko več sevanja. (zur)
