"Palestina je postala žrtev Trumpovih volilnih ambicij," pa je ocenil predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Sajeb Erekat.
Odločitev v okviru doseženega sporazuma med Beogradom in Prištino v petek v Washingtonu, da bo Srbija do julija prihodnje leto preselila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, je Netanjahu po poročanju izraelskih medijev pospremil s čestitko srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ker se je odločil, ""da prizna Jeruzalem za glavno mesto Izraela", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah Netanjahuja bo Srbija prva evropska država, ki je pristala na selitev veleposlaništva v Izraelu po vzoru ZDA, s tem da se nadaljujejo prizadevanja, da bi to storile še ostale evropske države. Potrdil je tudi, da so po pogovorih v preteklih dneh sprejeli odločitev, da Izrael vzpostavi diplomatske odnose s Kosovom.
Netanjahu je po poročanju izraelskih medijev dejal, da bo Kosovo prva država z muslimansko večino, ki bo odprla veleposlaništvo v Jeruzalemu. "Kot sem že dejal, se krog miru in priznanja Izraela širi in pričakujemo, da se mu bodo pridružile tudi druge države," je izjavil Netanjahu, ki se je zahvalil tudi kosovskemu premierju Avdullahu Hotiju.
Nasprotno Palestinci nad petkovim dogajanjem v Washingtonu niso navdušeni. Generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Sajeb Erekat je v Ramali na Zahodnem bregu izjavil, da so Palestinci žrtve Trumpovih volilnih ambicij.
"Palestina je postala žrtev volilnih ambicij predsednika Trumpa, katerega ekipa bo storila vse, ne glede na to, kako uničujoče bo to za mir, da zagotovi njegovo ponovno izvolitev novembra. Tako kot sporazum med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom tudi to nima zveze z mirom na Bližnjem vzhodu," je tvitnil Erekat.
Trumpova svetovalka in hčerka Ivanka Trump je v tvitu čestitala predstavnikom ZDA za ta "zgodovinski preboj pri normaliziranju gospodarskih odnosov med Srbijo in Kosovo in reševanju več desetletij dolgega konflikta v Vzhodni Evropi".
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Avdullah Hoti sta v petek v Beli hiši v prisotnosti ameriškega predsednika Trumpa podpisala sporazum o gospodarskih odnosih, s katerim sta se strani med drugim zavezali, da bosta šiitsko gibanje Hezbolah razglasili za teroristično organizacijo in sprejeli ukrepe proti aktivnostim Hezbolaha na njunih ozemljih. Izrael bo priznal Kosovo, Srbija pa veleposlaništvo julija seli v Jeruzalem.
Ifimes: Sporazum Srbije in Kosova pomemben premik
Sporazum o gospodarskih odnosih, ki sta ga v petek v Washingtonu podpisala Srbija in Kosovo, je po ocenah direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijada Bećirovića pomemben premik oziroma korak k normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, čeprav ima zelo malo političnih vsebin.
Kot je povedal danes za STA, dialoga med uradnim Beogradom in Prištino ni bilo skoraj dve leti, zato je sklenitev sporazuma pomemben dogodek, čeprav normalizacija ekonomskih odnosov ni zagotovilo politične normalizacije.
"Sporazum ima zelo malo političnih vsebin. Če pogledamo skozi zgodovino, ekonomska integracija ni zagotovilo politične sprave. Številni so primeri visoke ekonomske integracije brez političnega vpliva. Zato je pomembno, da Beograd in Priština nadaljujeta politični dialog," je prepričan.
Po njegovih ocenah bo zagotovo prišlo do povečanja blagovne menjave med Srbijo in Kosovom, gradnje avtocest in železnic, vzpostavljanja prostih ekonomskih con in novih mejnih prehodov. "Obe strani sta lahko zadovoljni s podpisanim sporazumom, ker vliva upanje k izboljšanju dvostranskih odnosov. Srbija je še posebej pridobila s sporazumom, ker je zanjo Kosovo dejansko bilo izgubljeno. Hkrati je zadovoljen ameriški predsednik Donald Trump, ki tudi ta sporazum šteje kot svoj mednarodni diplomatski dosežek," je še povedal direktor IFIMES s sedežem v Ljubljani.
Izpostavil je enoletni moratorij na mednarodna priznanja Kosova. "Kosovska stran se je obvezala, da ne bo delala na novih mednarodnih priznanjih, srbska stran pa, da ne bo delala na umiku že obstoječih priznanj posameznih držav, s čimer je preložila tudi vprašanje medsebojnega priznanja. Vse to bo vplivalo na položaj Srbije in Kosova v mednarodnih odnosih, posebej pa na njune odnose z EU. S sporazumom se Srbija obrača k Zahodu in ta trend se bo nadaljeval," je menil.
Pomemben dosežek sporazuma je po ocenah Bećirovića tudi podpora in nadaljevanje "mini Schengna", ki so ga ustanovili predsednik Srbije Aleksandar Vučić, premier Severne Makedonije Zoran Zaev in albanski premier Edi Rama in v katerega bo vstopilo tudi Kosovo. "Ne pozabimo, da se je aktualni predsednik Črne gore Milo Đukanović ostro zoperstavil 'mini Schengnu' kot pomembnemu ameriškemu projektu v regiji in kaj se je zgodilo?" je navedel.
Opozoril je tudi na vprašanje dejanske uresničitve sklenjenega sporazuma. "Zagotovo je sporazum veliki premik, ampak vedno pridemo do vprašanja njegovega udejanjenja. Imamo bruseljski sporazum med Beogradom in Prištino, ki dejansko ni implementiran v ključnih točkah, kot je skupnost srbskih občin. Zaradi tega je pomembno nadaljevati dialog med Beogradom in Prištino s posredovanjem EU, ker gre za prostor Evrope in navezanost regije Zahodnega Balkana na EU. V vsakem primeru je nujna koordinacija med ZDA in EU," je ocenil.
Sporazum, ki sta ga v petek v prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Avdullah Hoti, je po mnenju Bećirovića pomemben tudi za regijo, še posebej po porazu Mila Đukanovića na nedavnih parlamentarnih volitvah v Črni gori.
"To je dober signal za napredek regije, predvsem za naslednjo točko reševanja, to je Bosna in Hercegovina," je dodal.
