Vojislav Bercko
Tako skrajno desne vlade, kot je ta, ki bo v parlamentu oziroma knesetu imenovana danes, Izrael v svoji skoraj 75-letni zgodovini še ni imel. Mandatar, 73-letni Benjamin "Bibi" Netanjahu, je po zmagi svoje desnosredinske stranke Likud na volitvah 1. novembra namreč povabil k sodelovanju stranke, ki so na političnem spektru še bolj desno od Likuda, in tiste z izrazitim verskim, judovsko ultraortodoksnim predznakom. Četudi se zdi, da bi lahko takšna koalicija trajala dlje od predhodne, ki je kot popolna politična mešanica vzdržala le dobro leto, pa je že vnaprej jasno, da si ne gre obetati kakšnega napredka v izraelsko-palestinskih odnosih. Prej obratno, ideja dveh držav za dva naroda se zdi dokončno pokopana.
Ideja dveh držav za dva naroda se zdi dokončno pokopana
Ker ima Natanjahu, ki je vladal rekordnih neprekinjenih dvanajst let vse do junija lani, skupaj s koalicijskimi strankami v knesetu udobno večino 64 od 120 mandatov, zapletov pri imenovanju nove vlade ni pričakovati. To se je pokazalo že v sredo, ko so poslanci sprejeli več spornih zakonov, ki so trasirali pot bodoči vladi. Najbolj bode v oči zakon, po katerem lahko ministrstvo vodi oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, a ne na zaporno kazen. To bo omogočilo, da Arje Deri, vodja ultraortodoksne judovske stranke Šas, kljub obsodbi zaradi davčne goljufije, ki jo je tudi priznal, postane notranji minister. No, saj tudi nikogar razen političnih nasprotnikov ne moti, da zoper Netanjahuja poteka več kazenskih procesov zaradi finančnih malverzacij, ki jih sam v trumpovskem stilu označuje za lov na čarovnice. V knesetu so sprejeli tudi zakon, da sta lahko dva ministra imenovana na isto ministrstvo.
Ta bo vodji skrajno desne Verske sionistične stranke Bezalelu Smotriču, ki bo finančni minister, omogočil, da bo hkrati na obrambnem ministrstvu prevzel funkcijo ministra, pristojnega za civilno upravljanje zasedenega Zahodnega brega.
Kakšne bodo njene glavne smernice, je nova vlada nakazala že včeraj. Nadaljevati namerava naseljevanje zasedenih ozemelj ne glede na negodovanje mednarodne skupnosti na čelu z ZDA, ohraniti judovski značaj države in dediščino Izraela, na področju izobraževanja pa namerava okrepiti judovsko identiteto. "Judje imajo edino in nepreklicno pravico do vseh delov izraelske dežele. Vlada bo pospeševala in razvijala poselitev v vseh delih Izraela - v Galileji, puščavi Negev, na Golanskem višavju ter v Judeji in na Zahodnem bregu," piše v smernicah nove vlade. Golansko višavje, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Mednarodna skupnost priznava Golanska višavja kot sirsko ozemlje in na splošno zavrača izraelsko vojaško okupacijo teh ozemelj. Ta politika Izraela prav tako onemogoča oblikovanje palestinske države na območju Gaze in na Zahodnem bregu, kjer v več kot 200 naselbinah živi približno 600.000 izraelskih naseljencev. Povedano z bolj preprostimi besedami - Palestinci bodo imeli še manj pravic in ozemlja, vera pa bo še bolj kot doslej vplivala na življenje Izraelcev.
