Nemčija je velikokrat omenjena kot pozitiven zgled pri obvladovanju pandemije covida-19. Naša prizadevanja, da bi preprečili preobremenitev državnega zdravstvenega sistema, so bila uspešna. Krivulja okužb se očitno sploščuje. Hkrati je odstotek bolnikov s hudim potekom bolezni in smrtnih žrtev pri nas nižji kot v mnogih drugih državah, kar pa za nas nikakor ni razlog, da bi bili pretirano samozavestni.
Sam vidim tri razloge, zakaj se Nemčija vsaj za zdaj razmeroma dobro prebija skozi to krizo. Nemški zdravstveni sistem je bil ob izbruhu krize v dobrem stanju; prav vsi nemški prebivalci so imeli popolni dostop do zdravstvene oskrbe. Zaslug za to ne gre pripisati samo sedanji nemški vladi, ampak celotnemu sistemu, ki so ga pomagale zgraditi tudi mnoge pretekle vlade. Zaradi odlično delujoče mreže družinskih zdravnikov, ki so se ukvarjali s pacienti z milejšo obliko covida-19, so se lahko v bolnišnicah posvetili tistim s hujšim potekom bolezni. Nemčija tudi ni bila prva država, ki jo je prizadel virus, in se je zato imela čas pripraviti. Čeprav imamo ves čas na voljo razmeroma veliko število bolnišničnih postelj, tudi na oddelkih za intenzivno nego, smo nevarnost covida-19 že od samega začetka vzeli zelo resno in število postelj na oddelkih za intenzivno nego po vsej državi z 12 tisoč zelo hitro povečali na 40 tisoč.
In še tretjič, Nemčija ima veliko laboratorijev, kjer so lahko opravljali testiranje za virus, in tudi ogromno uglednih strokovnjakov s tega področja. To je tudi pojasnilo, zakaj je bil tukaj razvit prvi hitri test za covid-19. Čeprav ima država 83 milijonov prebivalcev, smo bili zmožni opraviti milijon diagnostičnih testiranj na dan, kmalu pa bomo sposobni opraviti še približno pet milijonov testiranj na prisotnost protiteles novega koronavirusa na mesec. Obsežno testiranje je kot usmerjanje žarometa v temo: če tega ne storimo, vidimo le temne sence, če pa, lahko jasno in takoj vidimo vse podrobnosti. In pri izbruhu bolezni je pač tako, da nečesa, česar ne vidiš, pač ne moreš nadzirati.
Kot nemški minister za zdravje moram priznati, da trenutno vidimo samo utrinke. Nihče ne more z gotovostjo napovedati, kako se bo pandemija razvijala v prihodnjih tednih ali mesecih. Pri nas nismo uvedli policijske ure, ampak smo državljane pozvali, naj prostovoljno ostanejo doma. Tako kot v mnogih drugih državah so bili tudi pri nas dva meseca veljali strogi ukrepi, zaradi katerih je zastalo naše javno in zasebno življenje. Vendar je bil tak odziv očitno nujen in učinkovit.
Toda posledice tega zaprtja so take, da jih ni mogoče prezreti, zato se postopoma poskušamo vrniti v normalno življenje. Največji izziv za nas je dejstvo, da je odpravljanje teh zaščitnih ukrepov enako stresno, kot je bilo njihovo uvajanje. Čeprav delujemo v zelo negotovih razmerah, se dobro zavedamo nevarnosti morebitnega drugega vala epidemije. Zato ostajamo previdni.
Le čas bo pokazal, ali smo sprejeli pravilne odločitve, zato sem za zdaj previden pri oznanjanju naukov iz te krize. Mi je pa nekaj stvari že zdaj jasnih. Prvič, ključnega pomena je, da vlade seznanjajo javnost tako s tem, kar vedo, kot s tistim, česar ne. To je edini način za izgradnjo zaupanja, nujnega v demokratični družbi, ki se bori proti smrtonosni bolezni. Nobena demokracija ne more svojih državljanov prisiliti, da spremenijo svoje vedenje, vsaj ne brez visokih stroškov. Pri koordiniranem, kolektivnem odzivu sta transparentnost in kakovostno obveščanje precej bolj učinkovita kot prisila.
V Nemčiji smo upočasnili širjenje virusa, ker velika večina državljanov želi sodelovati že iz občutka odgovornosti do samih sebe in drugih. A da bi bili pri tem še naprej tako uspešni, mora vlada pravočasno obveščanje o virusu dopolniti z odprto javno razpravo in načrtom okrevanja.
Drugič, vlade bi morale poleg rednega obveščanja javnosti pokazati, da se zanašajo na to, da državljani razumejo situacijo in kaj ta od vseh zahteva. Ker so dobro obveščeni, nemški državljani vedo, da vrnitev v normalno življenje ni mogoča brez cepiva. Ko gre za nove dnevne rutine, bo naša formula odslej taka, da si bomo prizadevali živeti, kolikor se da normalno, ob vseh nujnih zaščitnih ukrepih.
Dokler bodo naše odločitve o tem, kje in kako zrahljati katere omejitve, v skladu z jasnimi in smiselnimi kriteriji, jih bodo nemški državljani podpirali. Te odločitve morajo sloneti na dokazih, poudarek mora biti na zmanjševanju tveganja za okužbo. Vemo, da je socialno distanciranje najbolj učinkovita zaščita. Če ljudje med seboj ohranjajo razdaljo vsaj 1,5 metra, se tveganje za okužbo občutno zmanjša. In če vsi upoštevamo še osnovna pravila osebne higiene, se tveganje še dodatno zmanjša. Preostala tveganja je mogoče obvladovati na različne načine, odvisno od situacije.
Tretjič, pandemija je pokazala, zakaj medsebojno povezani svet potrebuje krizni menedžment na globalni ravni. Na žalost je postalo večstransko sodelovanje v preteklih letih težavnejše celo med tesnimi zaveznicami. Toda zdaj smo spoznali, kako zelo potrebujemo drug drugega. Ta kriza mora biti za nas svarilni signal. Nobena država ne more sama obvladati pandemije. Potrebujemo mednarodno koordinacijo, in če institucije, ustanovljene za ta namen, ne delujejo dovolj dobro, si moramo skupaj prizadevati za to, da jih izboljšamo.
Četrtič, Evropejci moramo ponovno razmisliti o svojem pristopu h globalizaciji in si priznati, da je ključna za proizvodnjo nujnih dobrin, denimo medicinske opreme, znotraj Evropske unije. Diverzificirati bomo morali svoje dobavne verige, da ne bomo več v celoti odvisni od ene same države ali regije. Toda ponovni razmislek o globalizaciji ne pomeni zmanjševanja mednarodnega sodelovanja. Ravno nasprotno, po zaslugi skupnih prizadevanj članic EU je bil dosežen velik napredek pri razvoju cepiva proti novemu koronavirusu. Ko bo to razvito, bo pametno zagotoviti, da ga bomo proizvajali v Evropi, četudi bo na voljo po vsem svetu.
Kot večina kriz tudi sedanja prinaša nove priložnosti. Na mnogih področjih je iz nas izvabila najboljše: nov občutek za skupnost, večjo pripravljenost pomagati drugim ter prilagodljivost in ustvarjalnost. Nobenega dvoma ni, da bodo srednjeročne posledice pandemije zelo hude. Toda kljub vsem težavam in negotovostim, ki so pred nami, ostajam optimističen. V Nemčiji in drugod smo pravkar priča temu, česa so sposobni naše liberalne demokracije in naši državljani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
