Konec lanskega septembra se je 12-letna Esmeralda onesvestila, ko je zapustila stranišče na svoji šoli v Tapachuli v Mehiki. Njena najboljša prijateljica Diala je z WC-ja prišla takoj za njo in tudi izgubila zavest.
V naslednji uri je še devet deklet in en fant izgubilo zavest na državni srednji šoli Federal 1, ko so bili v učilnicah, na stranišču ali na šolskem dvorišču. Dvaindvajset šolarjev pa je prijavilo druge neobičajne simptome, na primer bruhanje in glavobol.
Vonj po zažganem listju
Esmeralda je izgubila zavest in se zvijala na tleh, je pozneje pojasnila Diala, ki ni pričakovala, da se bo to zgodilo tudi njej. A se je. Ko je prišla k zavesti, je ležala na tleh in težko dihala.
Nekaj učencev je omenjalo čuden vonj, kakor da gori listje. To je privedlo do suma, da imajo na šoli opraviti z marihuano. Toda testi na droge so bili negativni.
V bolnišnici so zaključili, da se je na šoli zgodil napad panike. Do naslednjega jutra je bilo otrokom bolje, nato pa se je dva tedna pozneje na srednji šoli v Bochilu na severu mehiške države Chiapas onesvestilo najmanj 68 dijakov. Bruhali so, izgubili občutek za orientacijo ...
Štiri dni pozneje novi izredni dogodek na prvi šoli, Federal 1. Tokrat je zavest izgubilo 18 učencev, spet je bilo največ deklet. Esmeralda je svoji mami Gladys sporočila, da ji ni dobro. In spet je bila na šolskem WC-ju. Tožila je nad vrtoglavico, izgubila zavest in bila kmalu spet dobro.
Šolo so takrat začasno zaprli in jo pregledali. Iskali so morebitne sledove droge. Našli niso ničesar. V naslednjih dveh mesecih so se s pojavom množične izgube zavesti soočili na najmanj šestih srednjih šolah v štirih mehiških državah, oddaljenih med seboj na stotine kilometrov. Prizadetih je bilo najmanj 227 otrok, največ deklet. Nekaj učencev in učenk si ni opomoglo več dni in celo tednov.
Starši so se bali, da se njihovi otroci drogirajo
Medtem je predsednik Mehike Andrés Manuel Lopez Obrador poročanje o vladni preiskavi čudnih dogodkov začel vključevati v svoje vsakodnevne tiskovne konference. Gladys pa ni verjela zdravniški oceni, da gre za napade panike. Kot tudi drugi starši se je bala, da se njena hči drogira. A dodatne preiskave krvi so prisotnost drog spet zavrgle. Medtem so cvetele teorije: da je krivo uhajanje plina, da se nekaj skriva v vodi, da je zastrupljena hrana. Po drugi strani pa se je sum vedno znova vračal k mamilom, glede na to, da je Mehika raj narkokartelov.
Vse skupaj je začelo zanimati Carlosa Alberta Pantoja Meléndeza, enega redkih mehiških terenskih epidemiologov. Eno za drugim je zavrgel vse domnevne teorije in zaključil, da je, četudi malo verjetno, možno samo eno: da so se v prizadetih šolah zgodili množični napadi panike, tako imenovana množična psihogena bolezen. Do prav takšnega sklepa je prišel tudi tim strokovnjakov v Veracruzu, po epizodi z nezavestnimi na državni šoli Técnica, piše Dnevnik.hr.
Kaj je množična panika? Gre za redek psihološki fenomen, ko se ena oseba začne nenavadno obnašati, izgubi celo zavest ali pa kriči, se trese, nato pa osebe v njeni bližini nevede začnejo posnemati njene simptome. Običajno se to zgodi tam, kjer velja stroga hierarhija, oziroma v prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi, na primer v šolah, na delovnih mestih, v verskih objektih. Ti drugi so lahko s prvo osebo povezani, se poznajo, so prijatelji kot Esmeralda in Diala. Ni pa nujno. Množična panika lahko zajame tudi popolne neznance, ki so dlje časa v istem prostoru. Epidemija panike lahko traja od nekaj ur do celo nekaj mesecev.
