Zmeda je popolna. Samo to lahko zapišemo o načinu, kako se Italija spoprijema z drugim valom pandemije koronavirusa. Spomladi, v marcu in aprilu pa vse do začetka junija, je bilo stanje neverjetno zgledno, saj so bila določila vlade jasna in ljudje so jih skoraj v celoti spoštovali. Slabo organizacijo zdravstva so nekako premostili predvsem zato, ker je takrat virus prizadel bogatejše severne dežele, kjer so zdravstvene storitve veliko boljše kot na jugu, kolone vojaških tovornjakov, ki so ponoči prevažale trupla iz bolnišnic na pokopališča, pa so ljudi dodobra prestrašile. A to je bilo že zdavnaj.{infobox-quote_full}144977{/infobox-quote_full}
Trije komisarji v dveh tednih
Tokrat je vse drugače. Vlada Giuseppeja Conteja je že poleti prepustila določeno stopnjo odločanja posameznim deželam, kajti zdravstvo sodi v deželne pristojnosti. Skoraj vse so zaspale na lovorikah, češ, poletje je prišlo, pandemija je mimo. Nekatere, na primer Sardinija, so celo dovolile odprtje diskotek, v katerih so se trle množice mladih. Nasploh je bilo druženja veliko, kot da virusa ne bi bilo več.
Potem je prišla jesen in z njo prvi znaki drugega vala. Veliko dežel je bilo nepripravljenih. Skrajni primer je Kalabrija, kjer je pred dvema tednoma komisar za zdravstvo izjavil, da ni vedel, da mora pripraviti načrt za kljubovanje virusu, čeprav je tako določal zakon. Zamenjali so ga, potem pa so ugotovili, da je novi komisar pred časom za medije izjavil, da je nošnja mask nesmiselna. Prisilili so ga k odstopu in tretji, ki je pred dvema dnevoma zasedal to mesto, je bil zaradi raznih prekrškov že dolgo v kazenskem postopku; mediji so sprožili polemiko in včeraj je odstopil. Kalabrija pa je na seznamu rdečih dežel, torej v kritičnem stanju predvsem zaradi neustreznih zdravstvenih storitev.{api_embed_photo}606204{/api_embed_photo}{infobox-gray}144978{/infobox-gray}
Sicer pa predsedniki dežel protestirajo proti vladi, ki je v preteklem tednu sprejela sklep o 20 pokazateljih, po katerih razvršča dežele med rumene, oranžne in rdeče; v slednjih veljajo najstrožji ukrepi, podobni tistim v Sloveniji. Včeraj so predsedniki na spletnem zasedanju pozvali vlado, naj spremeni kriterije. Vodja tega upora je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ki je s predsednikoma Benečije (Veneta) in Emilije - Romanje, treh rumenih dežel, v petek sprejel odločbo o delni zaostritvi ukrepov, s katero se je vlada strinjala; veljati so začeli v soboto, veljali pa so samo en dan, kajti vlada je medtem Furlanijo - Julijsko krajino uvrstila na rdeči seznam in izničila nekoliko blažje ukrepe prejšnjega dne.
Breme na družinskih zdravnikih
Ljudje preprosto ne vedo več, kaj lahko počnejo in česa ne, zato si pravila tolmačijo po svoje in kršitev je veliko, prav tako veliko je tudi glob. In seveda protestov trgovcev, gostilničarjev, taksistov … Skratka vseh, ki jim ti ukrepi sežejo v žep. So pa tudi veliki prepiri v politiki, v sami vladi, med vlado in opozicijo ter med Rimom in deželami, ponekod pa celo med deželami in posameznimi župani, ki samo prilivajo olje na ogenj.
Razmišljanje, da se je spomladi Italija spremenila, da je končno postala normalno resna država, je bilo torej samo utvara. Italija je pač taka, kakršna je vedno bila, z veliko zmede, še več improvizacije in seveda zaupanjem v boljšo prihodnost. Kar je seveda smiselno, ampak žal samo za tiste, ki bodo preživeli.
