88 odstotkov so jih ubili v Latinski Ameriki. Najnevarnejša država za okoljevarstvenike je bila lani Kolumbija, kjer so zabeležili 60 primerov nasilnih smrti.
Med 18 državami, v katerih je organizacija spremljala primere ubitih okoljevarstvenikov, jih je enajst v Latinski Ameriki, štiri v Afriki in tri v Aziji. Največ primerov so zabeležili v Kolumbiji, kjer se je število ubitih okoljevarstvenikov v primerjavi z letom prej skoraj podvojilo. Lani so jih zabeležili 60, leta 2021 pa 33.
Sledita Brazilija s 34 in Mehika z 31 primeri ubitih okoljevarstvenikov. Na repu lestvice je pet držav, kjer je bil v letu 2022 ubit po en okoljevarstvenik. To so Dominikanska republika, Malavi, Ekvador, Južna Afrika in Madagaskar.
Po besedah avtorjev poročila je težko natančno opredeliti razloge za umor posameznega okoljevarstvenika. Kljub temu jim je uspelo deset primerov povezati s t. i. agrobiznisom oziroma trgovanjem na področju kmetijstva, osem z rudarstvom, štiri pa s sečnjo.
Ob tem so opozorili, da večina umorov ni bila razrešena. "Vlade po vsem svetu morajo nujno obravnavati nesmiselne umore tistih, ki se zavzemajo za naš planet," piše v poročilu.
Po podatkih Global Witness je bilo med letoma 2012 in 2022 po svetu ubitih 1910 okoljevarstvenikov, od katerih jih je bilo okoli 70 odstotkov ubitih v Latinski Ameriki. Tarča napadov so pogosto pripadniki avtohtonih ljudstev, ki predstavljajo več kot tretjino žrtev, čeprav tvorijo le en odstotek svetovnega prebivalstva.
Med ubitimi je bilo lani tudi najmanj pet otrok, med katerimi so bili trije pripadniki avtohtonih ljudstev.
