Lansko leto je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, saj je dvig temperature zemeljskega površja skoraj presegel kritično mejo 1,5 stopinje Celzija, je danes sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). V Evropi je bilo leto 2023 drugo najtoplejše v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od leta 2020.
Povprečna temperatura na svetu je bila lani 14,98 stopinje Celzija, kar je za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je za 1,48 stopinje dvignila nad predindustrijsko referenčno vrednost, je sporočil Copernicus.
"To je tudi prvo leto, ko so bili vsi dnevi za več kot eno stopinjo toplejši kot v predindustrijskem obdobju," je povedala namestnica vodje Copernicusa Samantha Burgess. Dodala je, da bodo lanske temperature verjetno presegle temperature v kateremkoli obdobju v zadnjih 100.000 letih. Kljub temu pa to ne pomeni, da svet ne more izpolniti cilja pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015, v katerem so se podpisnice zavezale, da bodo globalno segrevanje omejile precej pod mejo dveh stopinj Celzija v odnosu do predindustrijske ravni.
"Posledice našega današnjega neukrepanja bomo čutili še več generacij," je opozoril strokovnjak za podnebne spremembe na univerzi v angleškem Readingu Ed Hawkins, ki je sodeloval pri pripravi poročila. Kot ključni ukrep je izpostavil opustitev fosilnih goriv.
Temperaturni rekordi so lani padli na vseh celinah. Vendar pa je bilo v Evropi to drugo najtoplejše leto v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega leta 2020.
Lani so strokovnjaki zabeležili tudi nenavadno visoke temperature oceanov. Aprila so podrle rekorde in povzročile t. i. morske vročinske valove, ki so uničujoči za vodne organizme. Oceani sicer absorbirajo več kot 90 odstotkov odvečne toplote, ki jo povzročajo človekove dejavnosti, in imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja.
