Nemška kanclerka Angela Merkel odhaja - vsaj iz strankarske politike, verjetno pa tudi iz državne in evropske. Po neuspehih njene stranke, Krščansko-demokratske CDU, je počilo na zasedanju predsedstva CDU. Merklova je vodilnim strankarskim politikom povedala, da se je pripravljena odpovedati vodenju stranke, namerava pa ostati na čelu vlade in zaključiti mandat. Dodala je, da ne bo kandidirala na naslednjih parlamentarnih volitvah, pa tudi zanikala namigovanja, da se bo potegovala za visoke funkcije v Evropski uniji.
{okvircek}80079{/okvircek}
Na tiskovni konferenci je dejala, da je bilo njenih 13 let na čelu vlade "vsakodnevni izziv in čast", a spoznala je, da je čas, da začne novo poglavje v svojem življenju. Kaj natančno je s tem mislila, ni pojasnila. V javnosti se že pojavljajo ugibanja, kdo bi lahko prevzel stranko. Merklova bi rada kot svojo naslednico videla generalno sekretarko CDU Annegret Kramp-Karrenbauer, ki je že naznanila kandidaturo, vendar Merklova naslednika ali naslednice ne bo sama izbrala. Mediji omenjajo še Friedricha Merza, nekdanjega vodjo poslanske skupine strank CDU in CSU, pa tudi ministra za zdravstvo Jensa Spahna in premiera zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Armina Lascheta.
Koalicija zaskrbljena, opozicija navdušena
Toda glavno vprašanje je, ali bo 64-letna kanclerka, prva iz Vzhodne Nemčije po združitvi ZRN in DDR, dočakala konec mandata. Marsikaj bo odvisno od stanja v koaliciji in razmer v zveznem parlamentu - bundestagu - na zvezni ravni, a vladna koalicija med krščanskima strankama CDU in CSU ter socialdemokrati je precej šibka in vse bolj neenotna. Podobni so tudi odzivi na napovedani odhod Merklove. Predsednica SPD Andrea Nahles je tako danes hvalila delo Angele Merkel in to je bilo izjemno vodenje, je povedala o strankarskem delu Merklove. "Je prva ženska, ki je bila izvoljena na ta položaj," je še poudarila Nahlesova. Menila je, da ji stranka dolguje veliko zahvalo. Sama medtem ne namerava odstopiti s čela SPD, čeprav je tudi tej stranki na volitvah na vseh nivojih podpora krepko upadala. Predsednik CSU, sestrske stranke CDU iz Bavarske, in nemški notranji minister Horst Seehofer, ki se z Merklovo ne strinja predvsem glede reševanja migracijske problematike, je medtem povedal, da je škoda, da Merklova ne bo več vodila sestrske stranke.
Rojena za rekorde
Če bo Merklova ostala kanclerka do konca mandata leta 2021, bo izenačila 16-letni rekord svojega mentorja Helmuta Kohla, ki je vladal od leta 1982 do 1998, in za dve leti presegla prvega kanclerja povojne Nemčije Konrada Adenauerja. Mutti (Mami), kot so jo ljubkovalno poimenovali Nemci, je preživela številne politične krize in izzive, ne manjka jih niti v četrtem kanclerskem mandatu, ki bo, kot je napovedala, njen zadnji.
{okvircek}80077{/okvircek}
Pred dvema letoma, v času begunske krize, se je po poročanju STA že zdelo, da je s 63-letno Angelo Merkel konec, a se je odločila, da bo vztrajala. Čeprav so njeni krščanski demokrati (CDU) na volitvah septembra lani zmagali, je bilo sestavljanje njene četrte vlade težko. Pogajanja z liberalci in Zelenimi so propadla, sledilo je vnovično oblikovanje velike koalicije s socialdemokrati, v katero so bili slednji bolj ali manj prisiljeni. A četrtega mandata Merklove ne zaznamujejo nesoglasja s socialdemokrati, temveč napetosti z bavarsko Krščansko-socialno unijo (CSU), sicer sestrsko stranko CDU. Njen vodja Horst Seehofer je bil do Merklove skrajno kritičen že v času begunske krize, kritike pa niso pojenjale niti po oblikovanju nove vlade, ko je migracije označil za mater vseh problemov v Nemčiji. Miru kanclerka nima niti v lastni stranki. Septembra tako poslanci unije CDU/CSU niso podprli njene izbire za novega vodjo poslanske skupine v bundestagu. Merklova je morala priznati poraz, rekoč, da gre za "učno uro demokracije".
Nemčija drsi v vse globljo krizo