Nenapovedana in nagla zaprtja javnega življenja so po vsej Kitajski v preteklih dneh sprožila burne proteste proti omejitvam gibanja zaradi porasta števila okužb s koronavirusom. Več sto protestnikov se je v Šanghaju spopadalo s policisti, rušilo barikade in skandiralo, naj predsednik Xi Jinping odstopi in komunistična partija sestopi z oblasti. Kitajska je zadnja država med največjimi svetovnimi gospodarstvi, ki ohranja politiko ničelne tolerance do covida-19, kar pomeni, da merijo na nič okužb. A kljub izredno strogim zajezitvenim ukrepom so minuli teden potrdili največ novih okužb s koronavirusom od začetka pandemije, v nedeljo preko 40 tisoč.
Okoli 40 tisoč okužb v državi z 1,4 milijarde prebivalcev se zdi malo, a ne kitajskim oblastem
Jezo Kitajcev pa je podžgal še obsežen požar v stanovanjskem bloku v skrajni zahodni regiji Xinjiang, ki naj bi ga bila povzročila okvara električne napeljave in v katerem je v četrtek umrlo deset ljudi, devet je ranjenih. Po spletu je namreč takoj zaokrožil videoposnetek, kako so gasilci onemogočali zapuščanje goreče stanovanjske stavbe prav zaradi veljavnih proticovidnih omejitev. Na kitajskih družbenih omrežjih se pojavljajo zapisi, da so za počasno posredovanje gasilcev in reševalcev krive prav stroge protikoronske omejitve, zaradi katerih sta bila otežena dostop do stavbe in izhod iz nje. Te navedbe kitajski državni mediji in mestne oblasti zanikajo in za počasen odziv gasilcev krivijo vozila, parkirana pred stavbo.
Ob koncu tedna so zato izbruhnili protesti v več mestih in na univerzah po vsej Kitajski, videoposnetki na kitajskih družbenih omrežjih pa prikazujejo ljudi v središču Šanghaja, ki so prižigali sveče v spomin na mrtve v požaru v Xinjiangu. Množica je pozneje visoko dvignila prazne liste belega papirja – kar je tradicionalno simboličen protest proti cenzuri – in vzklikala: "Potrebujemo človekove pravice, potrebujemo svobodo!" Na videoposnetkih je bilo mogoče slišati ljudi, ki so vzklikali, naj kitajski voditelj Xi Jinping in komunistična partija odstopita in da ne želijo testiranj in diktature, ampak svobodo in demokracijo. Nekateri videoposnetki prikazujejo ljudi, ki držijo transparente in protestirajo proti izjemno strogim ukrepom oblasti v času pandemije.
Protesti so izbruhnili tudi v glavnem kitajskem mestu. Študent s prestižne univerze v Pekingu je za CNN povedal, da je bilo ob prihodu na prizorišče protesta okoli 1. ure zjutraj v nedeljo po lokalnem času okoli sto študentov, varnostniki pa so z jopiči prekrili z rdečo barvo izpisan protestni slogan na steni in ga kasneje prekrili s črno barvo. "Recite ne zaprtju, da svobodi. Ne testu za covid, da hrani!" pa je slogan protesta, ki je potekal oktobra, le nekaj dni pred ključnim srečanjem komunistične partije, na katerem si je Xi zagotovil tretji mandat.
Študentje so se kasneje zbrali in skupaj zapeli himno socialističnega delavskega gibanja, Internacionalo, nato pa so jih učitelji in varnostniki razgnali. V vzhodni provinci Jiangsu se je na desetine študentov kitajske univerze v Nanjingu zbralo, da bi se poklonili žrtvam požara v Xinjiangu. Videoposnetki prikazujejo študente, ki držijo liste belega papirja in svetijo z mobilnimi telefoni. V enem od videoposnetkov pa je mogoče slišati predstavnika univerze, ki je študente opozoril: "Plačali boste za to, kar ste storili danes." "Tudi ti in država bosta," mu je v odgovor zavpil eden od zbranih študentov.
