Najprej Amerika, potem vse drugo

Napravil bom Ameriko spet veliko in vplivno. To je bil stavek, s katerim je 70-letni newyorški milijarder

Donald Trump

8. novembra zmagal na predsedniških volitvah in presenetljivo posekal favoritinjo, nekdanjo prvo damo, zunanjo ministrico in senatorko

Hillary Clinton

. Kaj dosti drugega, razen precej pogostega sovražnega govora, volivcem ni ponudil - predvsem pa ne odgovora, kaj bo kot najmočnejši človek na svetu počel zunaj svoje opevane Amerike. ZDA so namreč že več kot stoletje glavni akter svetovne zunanje in obrambne politike in tisti, ki sedi v Beli hiši, z vsako svojo potezo vpliva na to, kako se svet vrti. Če bi to bila Clintonova, bi lahko smernice njene zunanje politike začrtali z ravnilom, ker pa je Trump, se v vseh svetovnih metropolah sprašujejo, kako se bo obnašal.

Generali in milijarderji

Glede na približno polovico vladnega kabineta, ki ga je že izbral, bi se dalo ugibati, da bo njegova politika povsem obratna od tiste, ki jo je osem let vodil

Barack Obama

, ki se bo poslovil 20. januarja, ko bo prisegel Trump. V prvi vrsti se še vedno naslanja na ljudi iz družinskega kroga, kar v resni diplomaciji vzbuja zgražanje; tako se je njegova hči Ivanka denimo nedavno sestala kar z japonskim premierom

Šinzom Abejem

. Vsem dosedanjim Trumpovim izbrancem je lastno, da nimajo kakih bogatih političnih izkušenj, pač pa na vse načine nasprotujejo vsemu, kar je storil Obama. Najverjetnejši bodoči minister za okolje

Scott Pruitt

tako zanika, da bi podnebne spremembe v tolikšni meri, kot mislimo, vplivale na planet, in tako kot Trump nasprotuje pred letom dni sprejetemu in šele nedavno ratificiranemu pariškemu podnebnemu sporazumu, s katerim bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in obrzdali segrevanje Zemlje. Za ministra za zdravje je izbral

Toma Pricea

, ostrega kritika Obamovega brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za najrevnejše, znanega kot Obamacare. Če bodo ukinili tudi tega, bo ostalo brez najnujnejših zdravstvenih storitev okoli 20 milijonov Američanov.

Briga ga za preostali svet

Toda še bolj kot Trumpova kadrovska politika begajo njegove zunanjepolitične usmeritve. Glede zveze Nato je pred volitvami dejal, da bodo morale ZDA revidirati svoje stališče in status v severnoatlantskem zavezništvu, ki je sedem desetletij veljalo za enega glavnih povezovalnih stebrov Severne Amerike, Avstralije in Evrope, saj

se mu zdi, da ZDA prispevajo preveč v primerjavi z drugimi.

Putin, Ukrajina, Irak, Sirija, Izrael, Kitajska, Mehika?