Darja Kocbek
Bitka za vodilne položaje v evropskih institucijah se je začela. Pravi boji med državami članicami, političnimi strankami in interesnimi skupinami, ki si želijo na te položaje spraviti svoje ljudi, pa sledijo po volitvah v Evropski parlament, ki bodo med 23. in 26. majem. Da jih ne zasedajo najsposobnejši ljudje, ki bi zastopali interese običajnih državljanov, kažejo že kriteriji za njihovo izbiro.
Iskanje ravnotežja
Pri izbiri je ključno zagotoviti pravo ravnotežje med političnimi silami, malimi in velikimi državami članicami, vzhodom in zahodom, severom in jugom ter spolno uravnoteženost. To pomeni, da je najpomembnejše, da so predsednik Evropske komisije, predsednik Evropskega sveta, zunanjepolitični predstavnik Evropske unije (EU) in predsednik Evropske centralne banke (ECB) iz pravih držav, pravih političnih strank, pravega spola.
Uporabo najmočnejšega orožja je tako kot do zdaj mogoče pričakovati v bitki za položaj predsednika Evropske komisije, ki je neke vrste evropska vlada. Torej za naslednika Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja.
Pri odločanju o tem položaju ima Evropski parlament največ besede. V skladu s pogodbo EU kandidata predlagajo voditelji držav članic s kvalificirano večino glasov ob upoštevanju izida volitev. Izvoli pa ga nato Evropski parlament z absolutno večino glasov poslancev. Najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki si tudi na tokratnih volitvah obeta zmago, po poročanju STA vztraja, da mora v tem primeru šef komisije postati njen vodilni kandidat, Nemec Manfred Weber. Druga najvplivnejša politična družina, Socialdemokrati, katerih vodilni kandidat je Nizozemec Frans Timmermans, pa izpostavljajo, da mora predsednik komisije postati tisti, ki mu uspe zbrati večino v Evropskem parlamentu in ne nujno kandidat zmagovalke volitev. Med vodilnimi kandidati je letos tudi Slovenka Violeta Tomić, vendar kot kandidatka Levice tako rekoč nima možnosti, da bi postala nova predsednica Evropske komisije.
Spitzenkandidati pred izumrtjem?
Koncept vodilnih kandidatov (spitzenkandidatov) je bil uveden pred prejšnjimi volitvami v Evropski parlament leta 2014. S tem, ko je predsednik komisije na koncu dejansko postal vodilni kandidat EPP, Jean-Claude Juncker, je koncept obveljal, vendar je še vedno izjemno sporen. Tako so voditelji članic februarja lani jasno sporočili, da med izidom volitev in imenovanjem predsednika komisije ni nikakršne samodejnosti ter da ne morejo jamčiti, da bodo za šefa komisije predlagali enega od vodilnih kandidatov. V bitki za položaj predsednika Evropske komisije se po poročanju STA neuradno vse bolj omenja glavni pogajalec EU o brexitu, večkratni bivši evropski komisar in francoski minister Michel Barnier, ki pa ni spitzenkandidat. Če bi predsednik komisije dejansko postal on, bi bila to smrt za koncept vodilnih kandidatov.
Medtem ko nemška kanclerka Angela Merkel pravi, da podpira rojaka Manfreda Webra, francoski predsednik Emmanuel Macron pravi, da morajo evropske institucije prihodnjih pet let voditi močni, kompetentni ljudje ne glede na nacionalnost. Predsednika Evropske komisije morajo po njegovih besedah izbrati voditelji držav članic, ne Evropski parlament. Izredno srečanje voditeljev članic EU, na katerem bodo sprožili proces imenovanj na visoke položaje, je predvideno že 28. maja, dva dni po volitvah v Evropski parlament. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk želi odločitve o vodstvu EU na junijskem vrhu.
Tajani ali ženska?
Za Tuskovega naslednika se neuradno omenjata nemška kanclerka Angela Merkel (Juncker je aprila dejal, da je visoko kvalificirana za ta položaj, sama trdi, da je služba v evropskih institucijah ne zanima) in belgijski premier Charles Michel. Med morebitnimi kandidati za predsednika ECB so bivši in sedanji guverner finske centralne banke Erkki Liikanen in Olli Rehn ter guverner nemške centralne banke Jens Weidmann.
Med kandidati za predsednika Evropskega parlamenta je sedanji predsednik iz politične skupine EPP Italijan Antonio Tajani, nekateri socialdemokrati pa menijo, da je na tem položaju čas za žensko.
