Okoli 50 voditeljev iz vse Evrope se je danes v Granadi pod španskim predsedstvom Sveta EU zbralo na tretjem zasedanju Evropske politične skupnosti (EPS). Srečanje te neformalne platforme za izmenjavo mnenj, ki se ga udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bila priložnost za pogovore o trenutnih konfliktih in napetostih v širši regiji - v Ukrajini, na Kosovu in Gorskem Karabahu.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je tako opozoril, da Evropa ne more nadomestiti ZDA pri podpori Ukrajini, če bi politični spor v ameriškem kongresu postavil pod vprašaj nadaljnjo pomoč Washingtona Kijevu. Zaskrbljenost glede nadaljnje podpore ZDA je v španski Granadi izrazil tudi Zelenski. "Ukrajina potrebuje podporo EU, za katero je gotovo, da jo ima in jo bo še povečala," je dejal Borrell. A hkrati Ukrajina potrebuje tudi podporo ZDA, je zatrdil. Ameriški kongres je namreč v soboto sprejel začasni proračun oziroma zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, ki pa ne vključuje nadaljnje pomoči Ukrajini v višini šest milijard dolarjev. Borrell je ob tem izrazil upanje, da to ne bo končno stališče ZDA.
Španski premier Pedro Sanchez, ki je gostil srečanje, je dejal, da "vsi Evropejci podpirajo Volodimirja Zelenskega in njegovo državo". Enotne ukrepe bo po besedah predsednika slovenske vlade Roberta Goloba še naprej podpirala tudi Slovenija, medtem ko se pri nekaterih članicah že kaže "soliranje" oziroma zagovarjanje lastnih interesov. Glede morebitnega vpliva dogajanja v ZDA na podporo EU pa je povedal, da bo to morda pripomoglo k temu, da se bo pogovorom za mir dalo več priložnosti. "Slovenija že od začetka podpira mirovno formulo Zelenskega in tudi kot članica Varnostnega sveta ZN bomo zagovarjali, da je treba dati miru priložnost." Golob se je v Granadi zavzel tudi za previdnost pri sprejemanju morebitnih sankcij proti Srbiji po nedavnih spopadih na severu Kosova. Po njegovih besedah ni nujno, da bi pripeljale k trajni rešitvi, se bo pa Slovenija pridružila sankcijam, če bo o tem enotno stališče v EU. Po premierjevem mnenju je treba umiriti razmere in iskati trajno rešitev. Zadnje dogajanje na severu Kosova, kjer so bili v terorističnem napadu in kasnejših spopadih ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, je obsojanja vredno, je še dejal Golob. Prav je, da mednarodna skupnost obsodi posameznike, ki so spodbujali k eskalaciji. Rešitev za napetosti Golob vidi v ponovitvi volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. V Granadi sta bila včeraj tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovska predsednica Vjosa Osmani.
Ena od tem pogovorov ob robu vrha pa je bila tudi nedavna azerbajdžanska vojaška operacija v regiji Gorski Karabah, ki jo je večina od približno 120.000 tam živečih Armencev medtem že zapustila. EU si je prizadevala, da bi se ob robu sestala azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan, a je azerbajdžanska stran zavrnila pogovore. Kasneje je sicer svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hadžijev na družabnem omrežju X sporočil: "Azerbajdžan je pripravljen kmalu sodelovati na tristranskih srečanjih v Bruslju med Evropsko unijo, Azerbajdžanom in Armenijo."
