Ograde ločujejo države in ljudi

Sanje o svetu brez meja so brezupna zgodovina. Poleg stotin kilometrov pregrad vseh vrst v Evropi, na Bližnjem vzhodu in drugod se te dni največ govori o zloglasnem zidu, ki ga na vsak način hoče od vzhoda do zahoda ZDA, na 3145 kilometrov dolgi meji z Mehiko, postaviti ameriški predsednik Donald Trump. Pri tem se očitno zgleduje po svojem izraelskem prijatelju, premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je z različnimi oblikami pregrade, dolge 700 kilometrov, skoraj povsem ogradil območje Zahodnega brega, kjer naj bi - poleg območja Gaze - nekoč nastala palestinska država. Poleg trojne žičnate ograje s 60-metrskim zaščitnim pasom so Izraelci odseke, o katerih trdijo, da preko njih prihajajo teroristi, ogradili z do osem metrov visokim betonskim zidom. Betonski zid bi najraje videl tudi Trump, zaradi denarja zanj je razglasil celo izredne razmere, a naletel na (pričakovan) odpor državljanov. Kar 16 od skupno 50 zveznih držav je namreč na sodiščih vložilo tožbe, s katerimi izpodbijajo Trumpove odločitve.

Tožniki od juga do severa

Vložitev tožb je bila pričakovana, saj je Trump med petkovim govorom, ko je razglasil izredno stanje na južni meji, kar sam povedal, da se ne mudi in bi lahko z razglasitvijo izrednih ukrepov počakal. Na tem zdaj njegovi nasprotniki utemeljujejo tožbe, češ da je sam povedal, da izrednih razmer ni. Za tak ukrep, katerega ustavnost je sicer vprašljiva, se je ameriški predsednik odločil zaradi - po njegovem - nezakonitih prestopov meje in tihotapljenja mamil čez mejo z Mehiko, vse skupaj pa je zapakiral pod slogan Humanitarna kriza na meji z Mehiko.
Prvo tožbo so še istega dne vložili trije lastniki zemljišč ob meji v Teksasu, kjer naj bi gradili zid, in okoljevarstvena skupina. V ponedeljek so zvezne države predsedniku za darilo ob dnevu predsednika dodale svojo tožbo v Kaliforniji, pridružilo pa se jim je še petnajst drugih zveznih držav, med njimi tudi tiste s skrajnega severa, prav tako otoški Havaji. Od obmejnih držav sta tožbo vložili Kalifornija, ki ima z Mehiko 225 kilometrov meje, in Nova Mehika, ki jo od soimenjakinje loči 290 kilometrov meje. Trump sam je ob vložitvi kalifornijske tožbe dejal, da "ve, da bo izgubil, potem bo odločalo prizivno sodišče v Kaliforniji in bo spet izgubil, na koncu pa bo zadeva pred vrhovnim sodiščem ZDA, kjer zaradi konservativne večine pričakuje pošten razplet". Razmerje sodnikov na vrhovnem sodišču je sicer pet proti štiri v korist republikancev, ki jim vsaj uradno pripada tudi Trump, toda že večkrat se je izkazalo, da prav predsednik tega najvišjega sodnega organa John Roberts glasuje proti Trumpovim pričakovanjem.

Nezakonito in protiustavno?

Trump je za zid oziroma po novem železne stebre na meji dobil v zadnjem proračunskem dogovoru, s katerim so preprečili novo zaprtje vlade, 1,4 milijarde dolarjev. Zahteval je 5,7 milijarde, z izrednim stanjem pa si želi prisvojiti skupaj z odobrenimi sredstvi okrog osem milijard. "Predsednik je v nasprotju z voljo kongresa uporabil izgovor umetno ustvarjene krize nezakonitega priseljevanja, da razglasi izredne razmere in preusmeri denar, namenjen boju proti mamilom, vojaškim gradnjam in policijskim pobudam v gradnjo zidu na meji z Mehiko," je zapisano v tožbi zveznih držav. Največ denarja, več kot šest milijard dolarjev, naj bi pobral obrambnemu ministrstvu. Izgradnja celotnega Trumpovega zidu, okoli tisoč kilometrov meje je sicer že ograjene, naj bi stala okoli 25 milijard dolarjev.