Donald Trump je najprej napetosti stopnjeval z uvajanjem carin in kuhanjem trgovinske vojne s Kitajsko, potem z napadi na centralno banko Federal Reserve (Fed), sedaj pa je k temu dodal še nove globalne skrbi z napovedjo umika vojakov iz Sirije zaradi česar je odstop napovedal še obrambni minister James Mattis.
Piko na i poraznega decembra je Trump dodal v četrtek, ko je zagrozil, da bo prekinil financiranje zvezne vlade, če ne bo dobil denarja za svoj zid na meji z Mehiko, ki ga je po novem prekrstil v betonske oziroma železne stebre. Trumpova muhavost ne preseda več le demokratom, ampak počasi tudi republikancem. Predsednik posluša le še skrajno desno bazo, ki ga je ostro napadla, ker je nameraval podpisati zakon o financiranju vlade brez petih milijard za zid ali stebre.
Ugotovil je, da brez teh ljudi leta 2020 ne more računati na uspeh na volitvah, zato se je odločil ustaviti v proračunski proces. Borze so se odzvale ustrezno.
Industrijski indeks Dow Jones se je v primerjavi s petkom preteklega tedna zvalil navzdol za 1655,14 točke oziroma 6,9 odstotka na vrednost 22445,37 točke. Širši indeks Standard & Poor's 500 prav tako za 183,33 točke oziroma 7,1 odstotka na 2416,62 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 577,67 točke oziroma 8,4 odstotka na 6332,99 točke.
Analitiki so skozi teden ocenjevali, da so borze na majavih nogah zaradi skrbi pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti in zaradi denarne politike centralne banke Fed, ob koncu tedna pa je postalo jasno, komu gre pripisati zasluge. Trump je v zadnjih tednih namreč storil vse, da poveča nezanesljivost na ameriških in finančnih trgih.
Indeksi so v sredo po četrtem letošnjem povišanju ključne obrestne mere padli bolj kot bi bilo pričakovati zaradi Trumpa, ki je s pritiskom na centralno banko pri špekulantih porodil upanje, da se bo centralna banka vzdržala.
Zaradi tega so indeksi v torek ob začetku zasedanja Odbora za odprti trg centralne banke (FOMC) celo malce narasli. V sredo je bila sprejeta odločitev, ki je bila povsem pričakovana in kolikor je to glede centralne banke možno tudi napovedana. Dow Jones je nazadoval za 1,5 odstotka, S&P 500 za 1,45 in Nasdaq za 2,17 odstotka.
Indeksi so s padanjem začeli že v ponedeljek oziroma so ga kar nadaljevali iz prejšnjega tedna. Dow Jones je v ponedeljek izgubil 2,08 odstotka, S&P 500 je nazadoval za 2,07 in Nasdaq za 2,27 odstotka od petkove vrednosti.
V četrtek se je padanje indeksov nadaljevalo, ko je Trump napovedal zavrnitev podpisa zakona o podaljšanju začasnega financiranja vladnih agencij, ker so ga desni komentatorji označili za poraženca, ker ni dobil denarja za zid. Dow Jones je padel za 2,01 odstotka, S&P 500 za 1,6 odstotka, Nasdaq pa za 1,63 odstotka.
Predsednik banke Fed iz New Yorka John Williams je skušal v petek čustva malce umiriti z ugibanjem, da bo centralna banka morda v prihodnjem letu znova premislila o svoji politiki višanja obrestnih mer, čeprav je na zadnjem zasedanju FOMC napovedala le dve višanji skozi leto. Dow Jones je zaradi tega pridobil kar 300 točk, kar pa je šlo potem v nič, ko so se nadaljevali politični prepiri v Washingtonu okrog financiranja dela vlade.
V petek ni pomagalo niti dobro poročilo o rasti potrošniške porabe v novembru, ki je osnovni motor celotne ameriške ekonomije, niti poročilo o rasti naročil trajnega blaga. Poročilo o gospodarski rasti v tretjem četrtletju je bilo malce slabše od ocene v novembru, vendar minimalno in je v bistvu potrdilo, da je bila gospodarska rast trdna (3,4 odstotka).
Dow Jones je v petek izgubil 414,23 točke oziroma 1,8 odstotka, S&P 500 je padel za 50,80 točke oziroma 2,1 odstotka, Nasdaq pa za 195,41 točke oziroma 3,0 odstotka.
Vsi trije indeksi so sedaj globoko pod vrednostjo ob koncu lanskega leta. Dow Jones je od konca lanskega leta nazadoval za 2273,85 točke oziroma 9,2 odstotka, S&P 500 za 256,99 točke oziroma 9,6 odstotka, Nasdaq pa za 570,40 točke oziroma 8,3 odstotka.
