Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj", so sporočili ZN. Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.
Državni sekretar na MNZ Sandi Čurin pojasnjuje
Dogovor Združenih narodov o migracijah, h kateremu je danes v Marakešu skupaj z nekaj več kot 150 državami ZN pristopila tudi Slovenija, vsebuje priporočila za oblikovanje nacionalnih politik na področju migracij, je za STA povedal državni sekretar na MNZ Sandi Čurin. Da okoli 40 držav ni pristopilo, pa ne pomeni nič drastičnega, je poudaril.
"Dogovor je nek okvir, ki daje napotke, priporočila, kako bo oblikovati nacionalne politike na področju migracij. V veliki meri pa evropske politike in evropske zakonodaje že upoštevajo standarde, ki so zavedeni v tem dogovoru," je povedal Čurin, ki se v imenu Slovenije udeležuje konference v Marakešu.
Dogovor je po Čurinovih besedah posledica obširnih in kompleksih pogajanj med več kot 180 državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo. Sicer ni popoln dokument, je pa dober kompromis, katerega ključni namen je predvsem okrepiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov migracij, je še povedal.
"Dogovor je sprejet s soglasjem, kar je dobra podlaga za mednarodno sodelovanje, ki je več kot potrebno, če želimo celostno in učinkovito pristopiti k migracijski problematiki," je še izpostavil.
Edini protestnik
Edini poslanec skrajno desne stranke Hrvaška rast (Hrast) v hrvaškem parlamentu Hrvoje Zekanović je bil po poročanju hrvaških medijev tudi edini protestnik pred poslopjem v maroškem Marakešu, v katerem je danes več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdilo dogovor ZN o migracijah.
Zekanović je pred poslopjem, v katerem poteka konferenca ZN, izobesil napis "Proti marakeškemu sporazumu". Kot je pojasnil hrvaškim novinarjem, ki spremljajo konferenco, je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker hrvaška vlada, kot je dejal, "ni dovolila razprave o spornem dokumentu".
Kot je dodal, je prispel v Marakeš, da bi nasprotoval "spornemu dokumentu o migracijah" in "liberalizaciji migracij". Ocenil je, da je "čudno", ker je edini protestnik, čeprav tudi nekatere druge države nasprotujejo dogovoru ZN. Potrdil je, da je stranka Hrast plačala njegove stroške za pot v Marakeš.
