Boris Jaušovec
Slovenski predsednik Borut Pahor bo v torek v enem od zagrebških prestižnih hotelov skupaj z gostiteljem, hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, sodeloval na poslovnem forumu Energetika danes in jutri. Po sestanku z zagrebškim županom Tomislavom Tomaševićem in rektorjem vseučilišča, torej univerze, Stjepanom Lakušićem bo odhajajoči slovenski predsednik v spremstvu gostitelja zgodaj popoldne zagrebškemu zoološkemu vrtu podaril panjske končnice oziroma dvopanjski slovenski čebelnjak.
Kar 55 srečanj z najvišjimi hrvaškimi predstavniki je Pahor nabral v svojih dveh mandatih
Tako se bo končal zadnji Pahorjev uradni državniški obisk na tujem v vlogi slovenskega predsednika, saj se mu drugi mandat izteče v drugi polovici prihodnjega meseca. Kot je danes dejal na skupni tiskovni konferenci z Milanovićem v predsedniški palači na Pantovčaku: "Da sem za zadnji obisk izbral Hrvaško, ni naključje, Hrvaški sem namreč tudi posvečal največ pozornosti. Srečanj s hrvaškimi sogovorniki samo na bilateralni ravni je bilo kar 55."
Posebna teža
Hrvaški predsednik pred tem ni skoparil s pohvalami na račun Slovenije in Pahorja: "Naši odnosi s sosedami so neopisljivo pomembni. Vendar imajo odnosi med Ljubljano in Zagrebom posebno težo. So zelo dobri ne le med nama predsednikoma, pač pa tudi med vladama in obema narodoma. Morda tega ne bi smel reči, toda Slovenija je najboljša soseda Hrvaške. To druge sosede, žal, niso."
Vseeno smo novinarji seveda oba predsednika povprašali po arbitražnem sporazumu, ki ostaja temen oblak nad idilo, ki sta jo oba skušala naslikati. Pahor: "Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej obveljala, saj dobre ali boljše alternative ni." Nadaljeval je: "Predsedniki vlad urejajo odnose med državama, predsedniki držav ustvarjamo atmosfero. V obeh vlogah sem si prizadeval za urejene odnose." Spomnil je, da je leta 2008 postal premier, ampak ga je še bolj kot grozeča finančna in gospodarska kriza preganjalo dejstvo, da med državama že 18 let prihaja do incidentov na skupni meji. Zato je bila sprejeta "sistemska in strukturna rešitev", odločitev o arbitražnem sporazumu. Čeprav je sporazum za Hrvaško "neadekvaten", kot je pripomnil Milanović, je vendar izboljšal atmosfero, odpravil blokado Hrvaške na poti v EU, vzpostavil zaupanje in naklonjenost med državama tudi po tem, ko je Hrvaška od sporazuma odstopila. "Kljub temu sem se tedaj kot predsednik države odločil nadaljevati dialog in poglabljati zaupanje," je ocenil Pahor.
Legitimna sebičnost
Milanović je priznal, da je bil prisiljen reagirati in sprožiti hrvaško zavrnitev arbitražnega odločanja v imenu nacionalnega interesa: "Oba sva kot predsednika na misiji obrambe interesov svojih držav. Tudi Slovenija je večkrat zagovarjala svojo legitimno sebičnost. Ko sem Hrvaško potegnil iz arbitraže, je nastala neugodna situacija. Sledilo je obdobje vzponov in padcev, toda zadnji dve leti imamo kontinuiteto odličnih odnosov. Če sem k temu vsaj malo prispeval, potem je ocena moje zapuščine lahko pozitivna."
Tudi Pahor je dejal, da je ponosen na zapuščino, ko gre za odnose med obema narodoma in državama. Pohvalil je še Milanovićevo pomoč pri nadaljevanju pobude Brdo-Brioni za Zahodni Balkan, "saj je perspektiva te regije samo evropska". Upal je, da bo Evropski svet do konca leta Albaniji požegnal brezvizumski režim, Bosni in Hercegovini pa dodelil status kandidatke za članstvo v EU. Hrvaški je čestital za skorajšnji vstop v schengensko in evrsko območje ter bližnje članstvo v OECD. Mimogrede je Hrvatom čestital tudi za zmago nad Kanado na nogometnem prvenstvu.
V luči poslovnega foruma je Milanović poudaril, da bo hrvaški plinski terminal pomagal ne le Avstriji in Bavarski, pač pa tudi Sloveniji: "Če lahko pripomoremo, da pri sosedih ne propade tako pomembna energetska firma, kot je Petrol, ki v nasprotju z našo Ino ali madžarskim Molom nima svojih rafinerij, moramo to storiti v ozračju zaupanja in v obojestransko korist ne glede na to, če kdo misli, da so si omenjene firme na trgu konkurenčne." Toda Milanović je ob tem omenil še nekaj drugega: "Ti naši energetski problemi zbledijo, ko vidimo probleme ljudi, ki živijo v Ukrajini. Sankcije Zahoda niso delovale niti proti tako majhni državi, kot je Srbija, kako bodo proti taki pošasti, kot je Rusija? Te ukrepe sprejemajo le, da bi bila naša vest čista. Toda moja in vaša vest sta čisti!"
Ledeni odnosi v vrhu hrvaške politike
Pahorja sta v Zagrebu sprejela še predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković in premier Andrej Plenković. Po nabitem urniku je položil tudi venec k Spomeniku domovini in obiskal muzej sodobne umetnosti. Predsednik Milanović ga je gostil še na svečani večerji, kamor je bil povabljen tudi Plenković. "Vendar se na vabilo ni odzval," je Milanović dejal na tiskovni konferenci in tako podkrepil nezmotljiv vtis, kako ledeni so odnosi med obema najvišjima hrvaškima politikoma.
Brezciljna vojna
Omenil je, da se pogovarja z mnogimi pametnimi in moralnimi ljudmi, ki menijo, da je treba to vojno na diplomatski način prekiniti takoj. "To je pravzaprav vojna ZDA z Ukrajinci proti Rusiji. V tej brezciljni vojni umirajo tisoči mladih ukrajinskih moških, Ukrajini pa grozi, da bo izbrisana z obličja Zemlje. Tega mnogi ne upajo reči na glas," je skušal zveneti kar se da iskreno.
Seveda so ga predvsem hrvaški kolegi tukaj zasuli z vprašanji, čemu je proti hrvaškemu urjenju ukrajinskih vojakov. Teh naj bi bilo celo 15 tisoč, usposabljati pa bi se menda smeli na hrvaških tleh. "Vidite, pri tem sta Avstrija in Slovenija veliko bolj pametni. Pri nas je na to urjenje pristal minister, ki za to nima nobenih pristojnosti. Vojska je po ustavi pod mojo ingerenco in šele s premierjem bi se mogel posvetovati o tem in tudi zavoljo tega sklicati svet za nacionalno varnost. Nič od tega se ni zgodilo. Sedaj bo o tem glasoval sabor in HDZ bo izsiljevala poslance, vendar bo to protiustavno dejanje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
