Letno poročilo partnerskih organizacij Platforme Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je kritično zlasti do Rusije, Azerbajdžana, Malte, Srbije, Bolgarije in Turčije, ki za medije ostaja "izjemno represivna" država kljub zmanjšanju števila zaprtih novinarjev.
Kritično je tudi do Francije, ki je lani zabeležila izrazit porast nasilja nad novinarji, ki so spremljali proteste gibanja rumenih jopičev proti vladni politiki.
Slovenije poročilo, ki obravnava dogajanje v letu 2019, ne omenja.
Državno ali oligarhično prisvajanje medijev, vsiljiv nadzor, kibernetski napadi, zapiranje kritičnih spletnih medijev in portalov, sodno in upravno nadlegovanje novinarjev, zakoni proti "lažnim novicam", s katerimi skušajo oblasti prikriti cenzuro - vse to kaže, da se politični nadzor nad objavo informacij krepi na različne načine, ugotavlja poročilo.
Stanje medijske svobode v Evropi danes je globoko nezadovoljivo
Lani sta bila v državah članicah Sveta Evrope ubita dva novinarja, in sicer Lyra McKee, ki je poročala o nemirih na Severnem Irskem, in Vadym Komarov med spopadi v Ukrajini. V Turčiji, Azerbajdžanu, Rusiji in ukrajinskem ozemlju Krim, ki je pod nadzorom Rusije, je bilo zaprtih najmanj 105 novinarjev.
"Stanje medijske svobode v Evropi danes je globoko nezadovoljivo", opozarja poročilo, iz katerega izhaja, da postajajo politični poskusi podreditve medijev del sistema. Poročilo je glasen poziv državam članicam Sveta Evrope, naj ukrepajo hitro in odločno, da bi se končali napadi na svobodo medijev, da bi novinarji in drugi zaposleni v medijih lahko poročali brez strahu, med drugim izhaja iz poročila.