(INTERVJU) Prof. dr. Bojana Beović: Šole je smiselno odpreti šele, ko bomo prepričani, da je epidemija prisotna v manjšem obsegu

V večini evropskih držav, kot lahko spremljamo v medijih, imajo že natančno izdelan časovni načrt sproščanja ukrepov. Pri nas tega še vedno ni. Zakaj?
"Tudi pri nas že sproščamo določene dejavnosti, plan je narejen do 4. maja, pogovarjamo se že tudi o odpiranju vrtcev in šol, zato je ta razlika med državami le navidezna. Države imajo tudi različna izhodišča, nekatere evropske države še niso tako daleč v razvoju epidemije kot mi, a se vendarle odločajo za precejšnje sproščanje ukrepov, ki pa predstavlja veliko tveganje. Tveganje, za katero je v Sloveniji prevladalo prepričanje, da ni smiselno. Sami nismo želeli tvegati in iti po poti, ki so jo ubrale Švedska in druge skandinavske države."
Tudi v Italiji in Španiji, kjer je bila okuženost s covidom-19 bistveno bolj razširjena, so že začeli pomembno sproščati ukrepe.
"Gre za povsem drugo raven sproščanja. Pri njih so šele začeli ljudi spuščati ven, zaganja se industrija. Pri nas se industrija sploh ni ustavila, tudi odpiranje frizerskih in kozmetičnih salonov je pri nas velik korak k sproščanju. Ne glede na to, da začenjamo sproščati ukrepe v sorazmerno dobri fazi epidemije, mora to biti postopno. Pri tem se zgledujemo po državah, ki so nam kulturno bliže, kot je denimo Avstrija. Je pa treba tudi upoštevati, da so zmogljivosti zdravstva pri nas precej manjše kot v nekaterih drugih državah. Zato je še kako pomembno, da bodo epidemiološke službe lahko ob postopnem odpiranju dejavnosti žarišča okužb, ki bodo zaradi tega nastala, sposobna ustrezno zamejiti. Vse to moramo upoštevati. Sicer pa je ministrstvo za gospodarski razvoj tisto, ki presoja, katere dejavnosti je zaradi gospodarskega vpliva treba odpreti prej. Z zdravstvenega vidika je za nas pomembna le postopnost oziroma dejavnosti, kjer se zbira večje število ljudi, kot je v gostinstvu."
Torej ima glavno besedo, katere dejavnosti se bodo odpirale, ministrstvo za gospodarski razvoj?
"Tako je, ministrstvo za gospodarski razvoj poda predlog, s katerim ministrstvo za zdravje po posvetu z nami le poda soglasje. Moje osebno mnenje je, da bi se lahko odprle vse dejavnosti, v katerih se lahko držijo novih pravil obratovanja; da z zaščitnimi ukrepi poskrbijo za zdravje zaposlenih, primerno distanco, maske in razkuževanje prostorov."

Nabiranje izkušenj za šolanje jeseni

Kaj je temeljni strokovni pomislek pri tem, kdaj odpreti vrtce in šole in ali sploh pred jesenjo?
"Odhod v vrtce in šole prinaša druženje večjih skupin ljudi, pri katerih sicer okužba ne pomeni tako velike grožnje za zdravje kot pri starejših s kroničnimi obolenji. So pa otroci potencialni prenašalci okužbe v družino, ob tem je nujno poskrbeti tudi za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Šole je smiselno odpreti šele, ko bomo prepričani, da je epidemija prisotna v manjšem obsegu in ko bodo navodila usklajena z ministrstvom za izobraževanje."
Se nagibate k postopnemu odpiranju šol? Kaj konkretno to pomeni?
"Na vsak način se zavzemamo za postopno odpiranje. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je sploh smiselno odpirati šole za tako kratko obdobje, kot je do zaključka šolskega leta. Z izjemo določenih skupin otrok izobraževanje lahko naprej poteka na daljavo, ki je lahko enako kvalitetno. Po drugi strani predstavlja odprtje šol tudi veliko tveganje. Šole bi bilo najbrž treba odpreti postopno tudi zato, da si naberemo izkušnje, kako organizirati šolanje jeseni. Smiselno pa bi bilo najbrž odpreti šole za otroke s posebnimi potrebami in za tiste, ki jo zaključujejo, maturante."
Starši torej lahko pričakujejo, da se bodo sredi maja odprli le vrtci in šole za učence iz prve triade ter maturante?
"Da. In najbrž za tiste, ki potrebujejo posebno individualno izobraževanje. Kako bo to potekalo, je stvar ministrstva za izobraževanje."

Na kavo v lokal mogoče že sredi maja

Kdaj pa lahko pričakujemo odpiranje občinskih meja?
"V strokovni skupini se strinjamo, da je to mogoče že v kratkem. Na neki način bo do odpiranja meja prišlo že z odpiranjem različnih dejavnosti, saj bodo ljudje od prihodnjega tedna odhajali množičneje na delo, prav tako bo množičnejši transport blaga. Odločitev o odprtju meja pa bo seveda v domeni vlade."
Lahko v kratkem pričakujemo tudi sprostitev javnega prometa?
"O tem, z izjemo prevozov otrok, naša skupina ni bila povprašana."
Tudi gostinci si želijo, da bi lahko spet odprli lokale, restavracije. Lahko v kratkem pričakujemo vsaj odprtje zunanjih gostinskih površin?
"Tudi tu bo odpiranje postopno. Če se bodo 4. maja odprle servisne dejavnosti in trgovine s površino do 400 kvadratnih metrov, lahko dva tedna po tem datumu pričakujemo naslednjo raven odpiranja, v katero verjetno sodijo tudi terase in vrtovi lokalov. Takšno je moje mnenje, v skupini pa o tem še nismo razpravljali."
Ljudje se sprašujejo, ali bodo lahko letos sploh odpotovali na počitnice?
"Hrvaška, kjer oddih preživlja veliko Slovencev, je seveda zelo zainteresirana, da zaživi tudi turizem. Vendar bo to potekalo na zelo omejen način. Popolno odpiranje turizma pa ni v domeni posamezne države, temveč gre za dogovor med državami s podobno epidemiološko sliko. Mi se - po izkušnjah azijskih držav - bojimo, da bi nam uspelo umiriti epidemijo, potem pa bi dobili vnose virusa iz tujine, ki bi jih težko kontrolirali."

Omogočiti stike s svojci v domovih za starejše

Ponekod živijo v gospodinjstvu tri generacije. Kaj to pomeni v smislu tveganja za prenos okužbe, če bodo otroci šli v vrtce in šole, starši v službe, stari starši pa bodo doma?
"To so izjemno problematične situacije. Za zdaj se še nismo pogovarjali o radikalnih ukrepih za zaščito ogroženih skupin, med katere sodijo tisti s kroničnimi boleznimi, saj ob zaščiti moramo paziti, da ni do segregacije. Če tri generacije živijo v skupnem gospodinjstvu, bi bilo dobro razmišljati o razselitvi, zmanjšanju stikov. V primerih, ko gre za vrtčevske otroke, svetujemo, da ne gredo v vrtec. Če otrok nima stikov zunaj družine, ga lahko varujejo stari starši, sicer naj jih ne bi."
Tudi mentalno stanje starejših v domovih za starejše se ob odsotnosti stikov s sorodniki lahko že na krajši rok zelo poslabša.
"Drži, zato bo strokovna skupina že v kratkem podala priporočilo, naj se stiki s sorodniki v domovih ob posebnem režimu sprostijo."
Ljudje so se v zadnjem tednu začeli več družiti, odhajati v naravo. Je občutek varnosti, ki smo ga dobili tudi ob ugodnem poteku epidemije, lažen?
"Res je, zato je treba biti še bolj pozoren na ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe. Mediji bi morali bistveno bolj poudarjati, kako naj se ljudje obnašajo v spremenjenih razmerah, da bomo lahko živeli čim bolj normalno. To pogrešam. Sproščanje različnih dejavnosti in rahljanje prehodov občinskih meja prinaša prenos odgovornosti za preprečevanje okužbe z države na posameznika. Ko bodo sproščene občinske meje, ne bo več država tista, ki bo rekla, da ne smete na obisk v drugo občino, temveč bo odločitev vsakega posameznika, da presodi, ali je obisk res potreben, ali bo mogoča distanca med osebami in ali življenje osebe, ki jo želimo obiskati, ni izpostavljeno nevarnosti v primeru okužbe. Pri tem je tudi pomembno, da skrbimo za higieno rok, nosimo masko, ki bo ščitila druge ljudi, in da sedimo na primerni distanci. Do zdaj je za to skrbela država, zdaj bo to odgovornost posameznika."