(PORTRET TEDNA) Angela Merkel: Ali kanclerka zmore?

Boris Jaušovec
21.11.2020 05:00
Pozabite begunsko in dolžniško krizo, nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo v nedeljo obhajala petnajstletnico svojega vodenja vlade, stoji te dni verjetno pred največjim izzivom v svoji politični karieri sploh.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaščitno masko sname, šele ko je res prepričana, da je varno. Foto: REUTERS
Reuters

Nemška kanclerka Angela Merkel je te dni morda pred največjim izzivom v svoji politični karieri sploh. Kot predsedujoča Svetu Evropske unije (EU) v tem polletju, ko predsedovanje z novim letom prevzame Portugalska, trojko pa bo v drugi polovici prihodnjega leta zaključila Slovenija, je vržena v kruto igro izsiljevanj, nepopustljivosti, iskanja gnilih kompromisov. Priča smo evropskemu političnemu pokru, kot piše nemški Die Welt, v katerem so stave pravzaprav nepredstavljive.{infobox-quote_full}145297{/infobox-quote_full}

Kajti ne gre zgolj za denar, namreč za 1,824 bilijona evrov sedemletnega proračuna in sklada za pomoč ob pandemiji, temveč za prihodnost EU, kakršno poznamo. Oziroma upravičeno lahko celo rečemo, da je na kocki preživetje povezave. Madžarska in Poljska od začetka tedna blokirata dva bistvena dela tega finančnega svežnja, ki se sprejemata s soglasjem. To počneta, ker nasprotujeta dogovoru, ki izplačilo pogojuje z vladavino prava. In vse oči so uprte v Angelo Merkel. Torej v nemško kanclerko, ki bo v nedeljo obeležila petnajst let vodenja vlade; v Angelo Merkel, ki je ob nastopu funkcije leta 2005 v Nemčiji veljala zgolj za prehodno rešitev; v žensko, odraslo v vzhodni Nemčiji, po izobrazbi pa kemičarko, ki je postala najvplivnejša političarka ne le v Evropi, temveč na svetu. In je kot kanclerka z ljubkovalnim vzdevkom Mutti (mamica) že šla skozi mnoge viharne preizkušnje. Od dolžniške krize, ko je tudi Slovenija plula h "grškim otokom", do begunskega cunamija, ki je pljusnil čez Balkan v Nemčijo, pa je rekla "Zmoremo!", do nekaterih pogumnih notranjepolitičnih odločitev, kot je denimo nemška odpoved jedrski energiji.{api_embed_photo}607148{/api_embed_photo}

V primežu

O tem, kako vidi petnajstletnico kanclerjevanja Merklove, smo povprašali slovensko evroposlanko iz Nove Slovenije (NSi), ki je nekakšen pandan nemški Krščansko demokratski uniji (CDU), ki jo je Merklova vodila še do lani, Ljudmilo Novak: "Pri Angeli Merkel vselej podpiram njeno odločno in pošteno držo. Nemčija je naša največja izvozna partnerica, zato je zelo pomembno, da imamo z njo zelo dobre odnose. Menim, da Merklova vodi konsistentno politiko, ki temelji na dialogu in reševanju najtežjih problemov. Pričakujem, da bo to obveljalo tudi v okviru sprejemanja večletnega finančnega proračuna EU, povezanega z vladavino prava."

Tako je kanclerka na četrtkovem virtualnem vrhu EU kolege iz drugih članic obvestila, da bo poskušala v prihodnjih dneh v pogovorih s Poljsko in Madžarsko najti sprejemljivo rešitev za potrditev svežnja za okrevanje unije po pandemiji covida-19. Na začudenje mnogih je pri tem ocenila, da je h kompromisu s svojim pismom, ki je razburilo domačo in tujo javnost, pozval tudi slovenski premier Janez Janša. ​A preden si oddahnemo, da pismo le ni škodilo ugledu Slovenije, moramo upoštevati, da si kanclerka sedaj pa res najmanj želi, da bi dobila še kakšen metaforičen nož v hrbet. "Iskanje kompromisa je sicer tudi v interesu nemškega predsedstva Svetu EU," je pragmatično pojasnila Merklova na tiskovni konferenci po zasedanju Evropskega sveta. In seriozno nadaljevala: "Problem je velik in resen in reševali ga bomo resno in zavzeto."{infobox-gray}145286{/infobox-gray}

Merklova je v resnici v primežu. Na eni strani izsiljevalski in bleferski Madžarska in Poljska - namreč, težko predstavljivo je, da bi se ti dve državi odpovedali evropski denarni pomoči ob pandemiji -, na drugi pa - kar je ta hip manj prezentno, ima pa še večjo težo - nepopustljivi tako imenovani sever Evrope s Skandinavijo in Beneluksom, ki ima poln kufer kršitev neodvisnosti sodstva in medijev, kršitev človekovih pravic oziroma pravic manjšin, pa korupcije z evropskim denarjem ter avtokratskih popadkov madžarskega premierja Viktorja Orbana in voditelja poljske stranke Zakon in pravičnost (Pis) oziroma alfe in omege poljske politike Jaroslawa Kaczynskega. Merklova je, za zdaj, zavrnila možnost, da Madžarski in Poljski grozi odvzem glasovalnih pravic: "O tem sploh ni govora. Moja dolžnost je, da najdem pot do rešitve." Vendar, se sliši iz bruseljskih kuloarjev, če bo našla kakšen gnili kompromis, se ji omenjeni sever Evrope utegne ​spuntati. Brez njega pa bo EU, kot jo torej poznamo, prenehala obstajati. Za nameček se ji izteka tudi čas za iskanje rešitve, saj, kot rečeno, z novim letom Nemčija ne bo več predsedujoča Svetu EU. Zato vprašanje, ali bo zmogla. Šele na podlagi razpleta tega najnovejšega gordijskega vozla bodo analitiki, kronisti in zgodovinarji v največji meri ocenjevali uspešnost ali neuspešnost kanclerkine kariere za nazaj in za naprej.{api_embed_photo}607215{/api_embed_photo}

Magija EU

No, Janševo pismo seveda podpira Madžarsko in Poljsko v nameri, da vladavine prava ne morejo ocenjevati politične evropske institucije, čeprav so to ob vstopanju v EU te države brez pripomb sprejele. In tudi to ni čisto res, saj o kršitvah razsojajo Sodišče EU pa računsko sodišče, evropski javni tožilec ... Kompromis, za katerega se zavzema Janša, ni kompromis, ki ga imata pred seboj nemško predsedstvo in Merklova. Janša govori o julijskem ohlapnem, okvirnem kompromisu voditeljev EU, ki pa so ga Evropski parlament, Evropska komisija in seveda nemško predsedstvo dodelali. Tak vzhodnim avtokratom več ne paše.

​Pomenljivo je, da je Slovenija pod prejšnjimi premierji, tudi še lani, silila k jedrnim državam EU, recimo k deželam Beneluksa, pa pred tem na nemško-francoski vlak. Pod Janšo pa se je začela bratiti s problematičnimi državami višegrajskega vzhoda. Če Merklova morda upa, da bo na svojo stran nekako le pridobila Kaczynskega, je Viktor Orban zanjo trši oreh. Včeraj se je izvedelo, da se bo Merklova z Janšo še posebej pogovorila o njegovem videnju kompromisa. Verjetno, da bi ugotovila, ali je kaj možnosti za prepričevanje Orbana, pa tudi verjetno zato, kako neki se je na njegovi strani znašel še slovenski premier. Saj je vendar, zaboga, njegova država že sprejela dogovor, ki izplačilo pomoči veže na spoštovanje vladavine prava.

​Medtem je predsednik Sveta EU Charles Michel potrdil, da so on, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka prejeli "pisma treh držav z zadržki glede kompromisa, ki je na mizi". Tako je odgovoril na novinarsko vprašanje, katere države ne podpirajo kompromisa o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. Tukaj bolje opazimo, kako se v Bruslju zrcalijo posledice Janševega pisma.

Merklova je v tem času vložila že ogromno diplomatskega truda, tudi da je, denimo, prepričala Španijo - ki ji očitno zavoljo ljubega miru evropske institucije ne očitajo, da pa ona zares ima politične zapornike - in Italijo, da ne bi z džonom, po fuzbalsko, startali na Varšavo in Budimpešto. Ti dve državi je pandemija najbolj prizadela in denar iz Bruslja zato tudi najbolj potrebujeta.

"Magija EU je v tem, da najdemo rešitve, tudi ko se to zdi nemogoče," je pomirjujoče zaključil Michel. Vendar je rešitev prvenstveno na plečih Merklove, ki pa ni vila s čarobno paličico. Morda pa bo mamica uporabila trdo roko, ki smo jo v primeru Grčije že imeli priložnost spoznati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta