(PORTRET TEDNA) Jordan Bardella: Kralj tiktoka oziroma marioneta Marine Le Pen

"Na volitvah imamo možnost zmagati in oblikovati vlado narodne enotnosti. Jordan Bardella in Nacionalni zbor bosta zedinila Francoze, ki se zavedajo katastrofalnih razmer v državi. Naša vlada bo nasprotje skrajni in nasilni levici," je včeraj napovedala Marine Le Pen, v francoskem parlamentu vodja poslanske skupine skrajno desne stranke Nacionalni zbor, ki jo je vodila enajst let in jo je podedovala od očeta Jean-Mariea Le Pena. Stranka Nacionalni zbor je absolutna zmagovalka evropskih volitev v Franciji. Osvojili so 31,4 odstotka glasov, v Evropskem parlamentu bodo - za zdaj znotraj skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID) - zastopani s 30 poslanci. Dobili so 17 poslancev več od liste strank, zbrane okoli vladajočega liberalnega Preporoda predsednika Emmanuela Macrona. 

Macron je že na nedeljski volilni večer nagovoril francosko javnost. Razpustil je parlament in predčasne parlamentarne volitve napovedal za 30. junij (drugi krog bo 7. julija), med evropskim prvenstvom v nogometu in olimpijskimi igrami, ki jih bo Pariz gostil od 26. julija. Marine Le Pen je pozdravila Macronovo odločitev in dejala, da bodo v boj za premierski položaj poslali njenega vajenca in formalnega predsednika stranke Jordana Bardello. Če je bila Macronova poteza, da je januarja za premierja imenoval mladega, lahko bi rekli neizkušenega 34-letnega Gabriela Attala, strateški manever, da bi na evropskih volitvah ustavil skrajno desnico, je zdaj z razpisom predčasnih volitev šel na vse ali nič, menijo analitiki. Uspelo mu je poenotiti levosredinski pol. Stranke so sklenile zavezništvo. "Francije ne moremo prepustiti družini Le Pen," meni socialist Raphael Glucksmann, ki je sicer kritičen do Macrona. 

Združena levica proti razklani desnici

Na desnici medtem vlada kaos. Stranke se ne uspejo poenotiti. Skrajno desno stranko Reconquête (Ponovno zavzetje), ki jo vodi Eric Zemmour, pretresa sredina izključitev štirih od petih novoizvoljenih evropskih poslancev zaradi iskanja zavezništva z Nacionalnim zborom. Še zmeraj tudi ni jasno, ali se bodo Nacionalnemu zboru na volitvah pridružili republikanci (Les Républicains), saj so iz Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripadajo, dobili signal, naj se ne bratijo s skrajno desnico. 

Na volitvah bo torej spopad med združeno levo sredino in razklano desnico. V Nacionalnem zboru so optimistični, stavijo na na videz nedolžen, mladostni obraz 28-letnega Bardelle, ki, kot poročajo francoski in tuji mediji, ne nosi bremena priimka Le Pen. V kampanji je predvsem prek družbenih omrežij povečal svojo priljubljenost. Na tiktoku ga spremlja 1,5 milijona ljudi. Premier Attal ima denimo le 300 tisoč sledilcev. "Morda mu primanjkuje političnih izkušenj, ki jih francoski volivci tradicionalno pričakujejo od vladajočega razreda, vendar je pa na vrhu tiktok lestvice," so ga opisali v Financial Times. Prva javnomnenjska raziskava kaže, da bi Nacionalni zbor osvojil 289 mandatov v 577-članskem parlamentu. Čeprav s tem ne bi imeli večine, bi bil Bardella imenovan za premierja, Macrona pa bi prisilili v kohabitacijo. 

Bardella, letnik 1995, je v otroštvu živel z mamo. Očeta podjetnika je videl le ob koncu tedna. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij geografije na prestižni pariški univerzi Sorbona. Študij je kmalu opustil zaradi želje po političnem udejstvovanju. Pri šestnajstih letih se je včlanil v Nacionalni zbor, to pa "bolj zaradi Marine Le Pen kot zaradi stranke same", je kasneje utemeljil odločitev. Najprej kot sekretar v lokalnem odboru v pariški občini Saint-Denis in s tem kot najmlajši uradnik v zgodovini stranke, je hitro napredoval na hierarhični lestvici.

Nase je predvsem opozoril kot asistent evropskega poslanca Jean-Francoisa Jalkha. Kot so zapisali v francoskem časniku Le Figaro, so ga tedaj vodilni v Nacionalnem zboru začeli obravnavati kot resnega politika. Marine Le Pen ga je na predsedniških volitvah leta 2017 angažirala kot svetovalca v kampanji. Za 33 odstotkov oziroma okoli deset milijonov glasov je v drugem krogu izgubila proti Emmanuelu Macronu. Potem ko istega leta na parlamentarnih volitvah ni bil izvoljen za poslanca, ga je stranka zadolžila za odnose z javnostmi. 

Vzornik Salvini, podprl Generacijo identitete

Uveljavljanje se mu je obrestovalo, 2019 je bil na izvoljen za evropskega poslanca. S 23 leti je postal komaj drugi najmlajši evroposlanec v zgodovini. Leta 2021 je postal prvi podpredsednik Nacionalnega zbora, neposredno podrejen Marine Le Pen, zategadelj ga je časnik Liberation označil za njeno marioneto. Vodenje stranke mu je Le Pen, sprva kot vršilcu dolžnosti, predala leta 2022, ko se je ponovno z Macronom pomerila v bitki za Elizejsko palačo. Takrat je šlo bolj na tesno kot pred petimi leti, a Marine Le Pen kljub obetavnim rezultatom v kampanji ni uspela postati prva predsednica pete republike. Petega novembra 2022 je bil Bardella s 85-odstotno podporo izvoljen za predsednika Nacionalnega zbora. 

Kot evropski poslanec se je, kot veliko desničarskih populistov in demagogov, osredotočal na migrantsko in okoljsko krizo. Zanikal je denimo podnebne spremembe, kritičen je bil do okoljskih ukrepov Macronove administracije, češ da kriminalizirajo Francoze. Nasprotoval je vstopu Francije na prostogotovinski trg. Pred leti je ostro nasprotoval tudi istospolnim porokam, nadomestnemu materinstvu in umetni oploditvi. Zavzemal se je, da bi ilegalnim priseljencem vlada znižala socialno podporo. Časnik Le Monde je pred časom poročal o Bardellinih povezavah s skrajnimi organizacijami. Kot vzornika je večkrat navedel Mattea Salvinija. Pred tremi leti je na facebooku podprl skrajno desničarsko organizacijo Generacija identitete, ki jo je zaradi spodbujanja rasnega sovraštva in nasilja francoska vlada prepovedala. Začasno mu je tedaj facebook blokiral uporabniški račun. 

Štiri leta par z nečakinjo Marine Le Pen

Z dinastijo Le Penovih je Bardella povezan tudi "družinsko". Sodeč po poročanju francoskih medijev, je že štiri leta v razmerju z Nolwenn Olivier, nečakinjo Marine Le Pen. Tu se vezi z najbolj znano francosko politično družino še ne končajo. Njegova "cousin-in-law" - slovenskega prevoda za to sorodstveno vez ne poznamo -, se pravi hči druge starejše sestre Marine Le Pen, Yann Le Pen, je Marion Maréchal. Štiriintridesetletna na novo izvoljena evropska poslanka je bila pred dnevi izključena iz skrajno desne francoske stranke Reconquête, ker je volivce pozvala, naj na prihajajočih parlamentarnih volitvah raje volijo Nacionalni zbor. Prej omenjeni lider Reconquêta Éric Zemmour ji izdaje, čeprav so se desne stranke pogovarjale o povezovanju, ni oprostil. Dogovora naj ne bi bilo, ker je, kot je zapisal Večerov kolumnist Matjaž Gruden, Zemmour še skrajnejši od skrajnežev in naj bi zato Nacionalni zbor umaknil ponudbo za sodelovanje. Maréchal je sicer bila članica Nacionalnega zbora med letoma 2008 in 2019, ko se je za tri leta umaknila iz politike. Ne torej Antoine Griezmann ali Ousmane Dembélé, desno krilo, o katerem zdaj govori vsa Francija, je Jordan Bardella.