"Politična atmosfera po poletju je dobra. Še naprej smo solidarni z Ukrajino. V mandatu smo se soočili z veliko nepričakovanimi izzivi, epidemijo covida, vojno v Ukrajini in migracijami. Naša prioriteta so podnebne spremembe, sploh po poletnem dogajanju (potresi, požari, poplave, op. p.). Prav tako ekonomija, kako zagotoviti, pa tudi ohraniti zaposlitve, sploh za mlade," je včeraj strnila misli predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pred jutrišnjo razpravo o stanju v EU, ki jo bo uvedel govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.
Pozvala je, da bi se morala evropska skupnost osredotočiti na enotnost pri vprašanju migracij, kot se je pri nabavi energentov, skladiščenju plina, naložbah v obnovljive vire in pomoči državam, ki so jih prizadele različne krize: "Ni več slišati, da bi nas skrbeli odhodi mladih ljudi iz EU. Še leta 2019 je 26 od 27 držav članic to vprašanje imelo za prioriteto. Mislim, da se moramo osredotočiti na to," je pozvala.
Z ekstremizmom se je treba soočiti
Na vprašanje, kaj bi lahko Evropski parlament naredil bolje ob porastu skrajno desnih strank po Evropi, je odgovorila: "Če se ne zoperstavimo tistim, ki želijo uničiti Evropo, me skrbi, kaj bo. To je nekaj, za kar se je vredno boriti. Moramo biti tolerantni drug do drugega in imeti radi Evropo. Le z resnim soočenjem s tem problemom bo Evropa pokazala, da ji je mar za mlade."
V luči volitev v Evropski parlament junija prihodnje leto je Roberta Metsola poudarila, da se mora EU znova zagnati in reformirati, za to pa da sta potrebna pogum in entuziazem. Da bo reforma potrebna tudi pri procesu širitve unije, je poudarila. Kaj konkretnejšega pa o reformah ni povedala.
Več iz solidarnostnega sklada
Torkovo plenarno zasedanje v Strasbourgu je minilo v znamenju razprav o podnebnih spremembah in naravnih nesrečah, izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, državnih udarih v Afriki, sodelovanju s Tunizijo glede migracij in o obnovljivih virih energije. Med razpravo o naravnih nesrečah sta parlamentu poročala tudi slovenska evroposlanca Romana Tomc (EPP) in Milan Brglez (S&D). Brglez se je v govoru za pomoč pri boju z avgustovskimi poplavami v Sloveniji zahvalil interventnim službam in solidarnosti državam članicam EU. "Ker Slovenija ni edina, ki so jo prizadele naravne nesreče, bo ključna vloga Evropskega parlamenta pri zagotavljanju hitrega odziva in dolgoročni odpornosti človekove varnosti, trajnostnega razvoja in prilagajanja na vse, kar se dogaja v okolju. Vsaj početveriti bo treba sredstva iz solidarnostnega sklada," je pozval Brglez.
Za pomoč se je evropskim institucijam, še posebno prostovoljcem, zahvalila tudi Romana Tomc, poslanske kolege pa pozvala, naj podprejo prošnjo Slovenije po dodatnem denarju iz solidarnostnega sklada.
Lenarčič za večje naložbe v pripravljenost pred nesrečami
V razpravi o okrepitvi ukrepov za zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pojavi v luči potresov, požarov in poplav je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poudaril, da mora EU krepiti skupne zmogljivosti za odzivanje na naravne nesreče. Opozoril je tudi, da omejeni evropski proračun za civilno zaščito ne zadostuje in da je potrebnih več sredstev: "Viri so izkoriščeni do skrajnosti, kmalu se lahko zgodi, da ne bomo mogli priskočiti na pomoč, kjer je to potrebno."
Evropski parlament je potrdil Bolgarko Iliano Ivanovo za novo evropsko komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. Za njeno imenovanje je glasovalo 522 poslancev, proti 27. Maja je s položaja odstopila Marija Gabriel, ki je postala bolgarska zunanja ministrica in podpredsednica tamkajšnje vlade.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
