Radovan Karadžić bo v zaporu do smrti

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
20.03.2019 14:05

Pritožbeni senat je spremenil sodbo haaškega sodišča za vojne zločine nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov: namesto 40 let zapora dosmrtna ječa.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Radovan Karadžić med današnjim izrekom sodbe
Reuters

Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov, 73-letni Radovan Karadžić, bo v zaporu do smrti. Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča Združenih narodov, ki je razsojal o pritožbah tožilstva in obrambe, je namreč spremenil sodbo Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu in zvišal kazen s 40 let zapora na dosmrtno ječo. Predvojni psihiater in ljubiteljski pesnik Karadžić, ki je sicer v zaporu v nizozemskem Scheveningenu, je bil prisoten na izreku sodbe.
Sodbo je razglasil petčlanski senat, ki mu je predsedoval Danec Vagn Prusse Joensen, v njem pa so bili še sodniki iz Tanzanije, Španije, Urugvaja in Portugalske. Številne televizijske hiše so sicer prikazale izrek sodbe s polurnim zamikom, da se ne bi ponovil primer Slobodana Praljaka, ko je ta nekdanji general bosanskih Hrvatov med potrditvijo obsodbe na 20 let zapora 29. novembra 2017 pred kamerami spil strup in nekaj ur kasneje umrl, ali pa se zgodil kakšen drug incident.
Genocid in drugi vojni zločini
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je sicer 24. marca 2016 Karadžića obsodilo na 40 let zapora - za genocid v Srebrenici, vojne zločine ter zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Spoznan je bil za krivega v desetih od enajstih točk obtožnice. Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, zaradi pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi.

Vojaški poveljnik in politični voditelj bosanskih Srbov, Ratko Mladić in Radovan Karadžić, med vojno v BiH april 1995
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta