Rusi morajo vedeti, kaj delamo

Z visokim predstavnikom ameriške administracije

Jamesom Townsendom

smo se pogovarjali na intervjuju manjše skupine novinarjev iz različnih evropskih držav v Pentagonu, na sedežu ameriškega obrambnega ministrstva, natanko teden dni prej, preden se mu kot političnemu funkcionarju administracije Baracka Obame izteče mandat. Potem bo skupaj s svojim šefom, obrambnim ministrom

Ashtonom Carterjem,

in drugimi političnimi funkcionarji ponudil odstop prihodnji administraciji pod vodstvom

Donalda Trumpa

.

Administracija predsednika Baracka Obame je sklenila v prihodnjem letu povečati vojaško prisotnost v Evropi, za kar namenja dodatnih 3,5 milijarde dolarjev. Kakšni so razlogi za takšno odločitev?

"Obnašanje Ruske federacije nas skrbi že nekaj let, od njene invazije v Gruzijo leta 2008. Ko so se okrepile napetosti v Ukrajini, nismo potrebovali budilke, da bi nas predramila iz sna. Skrbi nas tudi za preostale evropske države, naše zaveznice, saj se provokacije z ruske strani na Baltiku kar vrstijo. Ameriška administracija je sprva poskušala skozi dialog izboljšati odnose. A istočasno je naše ministrstvo moralo poskrbeti za ohranitev naših sil v Evropi, ki lahko zagotavljajo močno svarilo in odvračanje Rusije od nadaljnjega agresivnega vedenja. Dve brigadi imamo že nekaj let v Evropi, eno v Italiji in drugo v Nemčiji. Sedaj pošiljamo oklepno brigado na vzhod.
Rusi morajo videti, kaj počnejo ZDA v Evropi. In tudi vidijo, saj se veliko pritožujejo in sprašujejo, kaj počnemo. Mi jim pa isto vprašanje vračamo. Na podoben način se je začela odzivati tudi zveza Nato že na vrhu v Walesu pred dvema letoma z odločitvijo o vzpostavitvi sil za hitro posredovanje, t. i. bojne konice. Letošnji varšavski vrh pa je prinesel odločitev o krepitvi strukture kopenskih sil na Baltiku in Poljskem, kamor bodo zaveznice namestile štiri bataljone. Skratka, Rusija ali kdor koli drug mora razumeti, da bomo zavezniki branili in ščitili drug drugega."

Ali vaša povečana prisotnost in višanje izdatkov pomeni, da si lahko v Evropi oddahnemo in ne povečujemo obrambnih proračunov?

"Na napačnem mestu postavljate takšna vprašanja (smeh). Vendar ste dregnili na pravo mesto. Veste, v tem zavezništvu moramo vse zaveznice deliti bremena. Gre za odgovornost, ki jo prinaša članstvo v Natu. Nato ni podeželski klub, v katerem plačaš letno članarino in potem celo leto zastonj ješ. Članice morajo prispevati k skupnim zmogljivostim in izpolnjevati dogovore. Je kot zabava prijateljev, na katero vsak prinese kaj za pojesti. Nekaj je treba prinesti k mizi, sicer naslednjič ne boš več povabljen. Seveda to za vsakega pomeni, da doseganju teh ciljev nameni nekaj denarja. Članice torej razvijajo svoje nacionalne zmogljivosti, da bodo lahko pomagale, če bo kdo od zaveznikov napaden. To pomeni, da morajo zavezniki narediti vsak svoj del, sicer model zavezništva ne deluje. Že desetletja imamo razprave o delitvi bremen in kaj naj katera država stori. To ni nekaj novega. Vendar se v ZDA, pa naj gre za Obamovo administracijo ali prihajajočo Trumpovo, pojavljajo skrbi zato, ker zavezniki ne namenjajo dovolj denarja obrambnim zadevam. Po koncu hladne vojne so se v večini držav izdatki za obrambo drastično skrčili. ZDA so dobile občutek, da gre za nepravično razporeditev bremen, saj so morale zapolnjevati vrzeli, vsem pa se je zdelo, da je to povsem sprejemljivo. Ampak tako ne gre. Ljudi v Washingtonu mineva potrpežljivost. In zato je bil Nato prvič tema v predvolilni kampanji, pri čemer je eden od kandidatov kritiziral zaveznice in govoril o tem, da smo utrujeni od nošenja tega bremena, zato naj se zresnijo, sicer bodo sledile posledice. In ta kandidat je zmagal.
Povem vam, da se bo klic po dvigu obrambnih izdatkov na februarskem srečanju ministrov v Bruslju zelo glasno slišal. In ne mislite, da je Donald Trump v tem pogledu kaj posebnega. Tako mi vsi mislimo. Na vrhu v Walesu so zaveznice sklenile, da bodo zagotovile dva odstotka za obrambne zadeve. In napredek je marsikje že viden, tudi po zaslugi gospoda Putina. Prepričan sem, da bo vaše vprašanje zelo visoko na prioritetni lestvici nove administracije."

Menite, da se lahko pod novo administracijo spremenijo ameriški načrti v zvezi s pozicioniranjem v Evropi?

"Lahko le ugibam. Nič ni stalnega v življenju razen sprememb. Te volitve so prinesle spremembe in nedvomno si lahko obetamo širše spremembe v ameriških vladnih politikah. Z ekipo, ki bo v kratkem prevzela vodenje Pentagona, imamo te dni intenzivne pogovore in lahko povem, da je bila zadovoljna s tem, kar smo ji povedali v zvezi z iniciativo v Evropi. Menim, da bodo programi, ki jasno sporočajo Putinu, naj pusti naše prijatelje v Evropi pri miru, deležni podpore tudi v prihodnje."

Kako resna grožnja je po vaši oceni Rusija za Evropo? Resnično menite, da je Putin zmožen zasesti katero od članic Nata?

"S provokacijami in destabilizacijskimi procesi se soočamo že nekaj let. Ustrahovanja, kampanje s sejanjem dezinformacij v nekaterih državah, kibernetski napadi, kopičenje orožja na Baltiku, v Kaliningradu, itd. Zakaj torej Putin čuti potrebo po destabilizaciji in ustrahovanju? Nisem prepričan, da kdo v resnici ve, kaj hoče s tem doseči. Res ne vem, zakaj čuti, da mora nenehno izvažati nestabilnost v svojo soseščino in s tem nagajati našim zaveznikom. Toda vedeti mora, kaj je naš namen. Prepričali ga bomo, da smo zelo močni v Evropi."

Imate podatke o podpori Američanov vašim prizadevanjem v Evropi? Ali vaši državljani razumejo, zakaj dvigujete obrambne izdatke zaradi zaveznic ter pošiljate dodatne vojake in opremo čez ocean?

"Nisem še srečal Američana, ki bi me začudeno pogledal, ko mu razložim podrobnosti o tem, kaj počnemo skupaj z Evropo in Natom ter kako se intenzivno soočamo z Rusijo zadnja tri leta. Pri svojem početju imamo podporo na Kapitolskem griču. Prepričan sem, da Američani naše početje podpirajo, ker vsi zelo dobro vidijo, kaj vse so v tem času počeli Rusi v Gruziji, na Krimu, na vzhodu Ukrajine, v Alepu … Nihče mi ni še rekel, naj ne vznemirjamo Rusov ali da mi njih ustrahujemo. Jasno je, da nočemo provocirati. Tega v nasprotju z njimi tudi ne počnemo. Svojo moč in enotnost izkazujemo brez provokacij."

Ne slišite teh glasov v ZDA, gotovo pa jih boste od kakšnih evropskih voditeljev …

"Ne preveč!"

Spomnite se komentarja nemškega zunanjega ministra Steinmeierja, ki se je letos kritično opredelil do manevrov zveze Nato v bližini vzhodnih mej zavezništva. In ni edini, ki tako misli.

"Kar je rekel Steinmeier in kar morda pravi še kdo od evropskih politikov, bom prepustil njim. Morda imajo za to notranje politične razloge, morda v to, kar govorijo, dejansko verjamejo. Vidim pa ravnanja zaveznic. Nemčija povečuje obrambne izdatke in vodi Natov bataljon v Litvi. Je zelo močna partnerica v Natu. Dejanja so zame pomembnejša od besed. Poteze vseh članic Nata gredo v smer ohranjanja miru v Evropi. Stabilnost ohranjamo z močnim zavezništvom in močnimi partnerji, kot sta Švedska in Finska. Rusi morajo le vedeti, da si ne bomo dovolili ustrahovanj ali da bi Evropa predstavljala zanje poligon za destabilizacijo."