Ukrajina in Rusija se namreč soočata s pomanjkanjem vojakov in težavami pri mobilizaciji mladih moških. Ta realnost kaže na to, da bo 2025 leto pogajanj, piše ameriški časnik New York Times.
Zmaga Donalda Trumpa bo še pospešila začetek mirovnih pogovorov. Med predsedniško kampanjo je Trump obljubljal, da bo končal vojno v Ukrajini še pred svojo prisego 20. januarja. Morda je šlo za pretirano izjavo, a jasno je, da si želi, da bi se pogovori začeli čim prej.
To za Ukrajino ni dobra novica. Ruske sile na vzhodu države napredujejo. Povrnile so del ozemlja, ki ga je Ukrajina zavzela v preteklem letu. Ukrajina še ima orožje, vendar pa so njene enote razpršene in izčrpane. Obveščevalne službe predvidevajo, da bi lahko Kijev kmalu ostal brez vojakov.
Bo Ukrajina lahko nadaljevala boje?
Ukrajinski uradniki trdijo, da so pripravljeni nadaljevati vojno. Republikanci v ameriškem Kongresu pa niso ravno navdušeni nad odobritvijo dodatne pomoči Ukrajini. V Kijevu se zavedajo, da bodo brez izdatne pomoči boji kmalu končani.
Je Evropa sposobna zamenjati ZDA pri nudenju vojaške in ekonomske pomoči? Na nedavnem vrhu zveze Nato so zavezniki izdelali načrt za logistično podporo Ukrajini, ki bi bil odporen na Trumpa. Predstavniki administracije sedanjega ameriškega predsednika Joea Bidna dvomijo, da bo Evropa lahko prevzela tako vlogo. Evropa namreč nima ekonomske moči, ki Washingtonu omogoča velike proračunske deficite zaradi financiranja obrambe. Ko se bo ameriška podpora ustavila, bo Evropa težko zagotovila zadostne količine streliva in financ, da bi Ukrajina lahko nadaljevala vojno.
Usoda teritorijev pod ruskim nadzorom
Brez dodatnega orožja in dodatnih vojakov Ukrajina morda ne bo uspela povrniti nadzora nad izgubljenim ozemljem. Predsednik Volodimir Zelenski se tega zaveda. Nedavno je priznal, da bo diplomacija ključna za povrnitev ozemlja. Med predsedniško kampanjo je prihodnji ameriški podpredsednik J. D. Vance predlagal zamrznitev spopadov, s tem pa bi Rusija obdržala nadzor nad ozemljem, ki ga je osvojila s silo. Ruski predsednik Vladimir Putin trenutno ne kaže nobene želje po osvajanju dodatnega ozemlja, hkrati pa tudi ne kaže namere, da bi se ruska vojska lahko umaknila z zasedenega ozemlja. Edini pogajalski adut, ki ga ima Ukrajina, je ruska regija Kursk, ki so jo deloma ukrajinske sile zavzele v avgustu.
Bidnova administracija skuša Ukrajini zagotoviti najboljše pogajalsko izhodišče. Bela hiša pošilja Ukrajini velike količine orožja. Nedavno je dala tudi dovoljenje za uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj Rusije. S tem naj bi ji omogočili, da zadrži nadzor nad ruskim ozemljem v Kursku. Če bo to uspelo, bi morda Moskva lahko pristala na izmenjavo teritorija za del ukrajinskega ozemlja. Vendar pa Kijev verjetno v nobenem primeru ne bo dobil nazaj večine izgubljenega ozemlja.
Varnostne garancije in prihodnost Ukrajine
Za Ukrajino zmaga ali poraz nista pogojena izključno z ozemljem. Ključni bodo dogovori, ki bi jih Kijev lahko sklenil z Evropo in ZDA za dolgoročno varnost in gospodarsko integracijo z Zahodom. Sprejem Ukrajine v Nato bi bilo najmočnejše zagotovilo, a to ni možno. Trump tega ne bi ponudil, senat, ki ga vodijo republikanci, pa tega ne bi odobril.
J.D. Vance je predlagal nevtralnost Ukrajine, kar je ključna Putinova zahteva, Trump pa se o tej možnosti še ni izjasnil. Zelo malo je verjetno, da bi Trump podprl vojaško obrambo Ukrajine v primeru napada, lahko pa bi sklenil kompromis s Putinom. Obstaja možnost, da bi Ukrajini dovolili, da sklene ekonomsko integracijo z Evropo, kar bi bilo za Putina zagotovo bolj sprejemljivo, kot pa da Ukrajina postane članica Nata.
Možnost napada na Kijev
Ukrajinci že dolgo trdijo, da bi v primeru doseženega dogovora Putin le konsolidiral svoje sile, nato pa ponovno napadel Kijev. Trump je že večkrat kritiziral odločitev Bidna, da umakne ameriško vojsko iz Afganistana in si verjetno ne želi podobne zapuščine. Če bi Rusija zavzela Kijev, bi demokrati Trumpa lahko obtožili, da je izgubil Ukrajino. Del republikancev, ki podpirajo Ukrajino, trdi, da Trump ne bo pristal na dogovor, ki bi Putinu dal proste roke. Si je pa težko zamisliti, da bi Ukrajina verjela Putinu, če bi dal obljubo o nenapadanju. Tako bo zaščita Kijeva najtežji in najpomembnejši del Trumpovih pogajanj.
