Španija in Katalonija: Pravna država in španska vas

Špansko ustavno sodišče je del pravne ureditve, ki pa je v očitnem nasprotju z načelom ločitve oblasti. Ima namreč zakonodajno oblast in njegove odločitve so objavljene v uradnem vestniku španske kraljevine. Sodniki so imenovani za dobo devetih let, pri čemer jih kar deset imenujeta dve največji politični stranki, ljudska stranka (PP) in socialistična stranka (PSOE). V tem času sestavlja večino v sodišču PP, kajti večina sodnikov je bila imenovana, še preden je socialistična stranka prevzela oblast v državi.

Pred dnevi je sodišče na zahtevo PP samo nekaj ur pred imenovanjem dveh sodnikov, s čimer bi PP izgubila večino v sestavi ustavnega sodišča, prepovedalo gornjemu domu parlamenta, senatu, glasovanje o reformi kazenskega zakonika. S tem manevrom je tudi zaustavilo postopek imenovanja dveh novih sodnikov.

Celotna zadeva je seveda povezana s Katalonijo in z namero španske vlade, da s spremembo kazenskega zakonika odpravi "vstajo" s seznama kaznivih dejanj in jo nadomesti s "hudimi neredi". To bi omogočilo revizijo postopka proti katalonskim politikom, ki so bili zaradi vstaje obsojeni na visoke zaporne kazni in še več let ne smejo opravljati javnih funkcij, četudi jim je vlada kazen odpustila. Španska desnica se je pogosto posluževala ustavnega sodišča za preprečevanje ukrepov, ki so zadevali Katalonijo. Med temi izstopa sklep iz leta 2010, s katerim je na zahtevo PP ustavno sodišče razveljavilo novi statut Katalonije, čeprav je bil sprejet v katalonskem in španskem parlamentu ter potrjen z referendumom v Kataloniji. Ta razveljavitev je sprožila množično ljudsko gibanje, ki je sedem let kasneje privedlo do osamosvojitvenega referenduma in kasneje do razpustitve katalonskega parlamenta in odstavitve katalonske vlade ter do dolgoletne represije nad katalonskimi politiki in podporniki neodvisnosti. Ta represija je v raznih postopkih zajela približno 6000 Kataloncev.

Sedanji dogovori med katalonsko in špansko vlado so zadevali predvsem spremembo kazenskega zakonika, ki bi omogočila rehabilitacijo politikov in po mnenju španske vlade tudi vrnitev politikov, ki še živijo v tujini v izgnanstvu. Med njimi je odstavljeni predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, poslanec Evropskega parlamenta, ki pa je že večkrat jasno povedal, da ne zaupa španskim politikom in sodiščem. Stranka Junts, ki jo je ustanovil Puigdemont, je nasprotovala pogajanjem med Barcelono in Madridom, predsednik katalonske vlade Pere Aragones, ki pripada stranki republikanske levice ERC, pa je prepričan, da so bila pogajanja uspešna.

Odločitev ustavnega sodišča, ki kaže na podrejenost ljudski stranki PP, ki ji napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah, je seveda napad desnice na pogovore med katalonsko in špansko vlado. Sedanja vlada namreč za večino v španskem parlamentu potrebuje glasove poslancev katalonske stranke ERC. Skratka, katalonsko vprašanje je še vedno v ospredju in desnica se za uveljavljanje svoje politike dosledno poslužuje tudi pravosodnega sistema. Evropska unija pa, medtem ko zaradi podobnega nadzora politike nad sodstvom ostro kritizira Poljsko in Madžarsko, glede Španije dosledno molči.

Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval predsednik vlade, socialist Pedro Sanchez. Dejal je, da sprejema odločitev ustavnih sodnikov, bo pa vlada razmislila o možnih protiukrepih. Napovedal je, da bo senat nadaljeval razpravo o reformi kazenskega zakonika, iz katere bo za zdaj izvzel določila, ki jim je ustavno sodišče ugovarjalo. Voditelj levičarske stranke Podemos Pablo Iglesias govori o državnem udaru in poziva ljudi na ulice, desnica pa se seveda veseli in govori o zmagi pravne države.