Španska predvolilna kuhinja v Barceloni

To je popolnoma nedopustno, to je politični kriminal. S temi besedami je Vicent Partal, glavni urednik katalonskega spletnega portala Vilaweb in eden najboljših političnih analitikov v Kataloniji, ocenil dogajanja ob sobotni izvolitvi socialista Jaumeja Collbonija za župana Barcelone. Do zadnje minute je namreč kazalo, da bodo v Barceloni izvolili župana iz vrst strank, ki se zavzemajo za neodvisnost, saj sta se za to izrekli tako stranka Junts kot stranka katalonske republikanske levice ERC. Kandidat je bil Xavier Trias, nekdanji župan stranke Junts, ki se je takrat sicer imenovala drugače, vsekakor pa je bila in je še naslednica zgodovinske liberalne stranke Convergencia; župan je bil do leta 2015, ko je župansko mesto zasedla Ada Colau, predstavnica stranke En comu podem, katalonske veje španske stranke Podemos.

Vse je seveda treba gledati v luči predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo v Španiji čez dober mesec dni.

Čudna sprega socialistov in Ljudske stranke

Trias je letos na volitvah zmagal, njegova stranka Junts je dobila enajst svetnikov, vendar je za izvolitev potreboval podporo stranke ERC, ki ima šest svetnikov. Večina v občinskem svetu je sicer 21 mest, vendar je bilo jasno, da preostale stranke ne morejo doseči te številke, ker bi to predpostavljalo dogovor med socialisti in Ljudsko stranko PP, ki si ga v času, ko sta si stranki v pričakovanju julijskih parlamentarnih volitev v laseh, ni bilo mogoče predstavljati. Španska zakonodaja določa, da postane župan nosilec tiste liste, ki je na volitvah prejela največ glasov, v tem primeru Trias, razen če ostale stranke ne izvolijo župana z absolutno večino, to je 21 glasovi. Občinski svet namreč šteje 40 članov.

Dogovarjanje je bilo dolgo in težavno, na koncu pa sta se stranki Junts in ERC dogovorili. V občinskem svetu bi vsekakor imeli samo relativno večino. V opoziciji bi ostale tri stranke, Socialisti (PSC), En comu Podem (dosedanje županje Ade Colau) in Ljudska stranka (PP). V soboto so v vsej Španiji v občinskih svetih potekale volitve županov, a oči so bile uprte predvsem v Barcelono. Socialisti so napovedali, da bodo volili svojega kandidata Jaumeja Collbonija, Junts in ERC pa sta v soboto zjutraj potrdili, da bosta glasovali za Triasa. Na glasovanju so socialisti potrdili svojo kandidaturo, podprla jo je Ada Colau, ki pa je obenem napovedala, da njena stranka ne bo vstopila v občinsko upravo, v zadnjem trenutku pa jo je podprla tudi PP. Collboni je tako postal novi župan Barcelone.

Če je treba, so dobre tudi laži

Reakcija analitika Vicenta Partala je bila zelo ostra. V nekaj minutah se je na portalu Vilaweb pojavila obtožba, da so se v Madridu odločili, da Barcelona ne more imeti župana iz vrst gibanja neodvisnosti. Partal je opozoril, da se je to zgodilo že tretjič: pred osmimi leti je desničarski dnevnik El Mundo nekaj dni pred volitvami objavil novico, da ima Xavier Trias bančne račune v Švici; bila je povsem izmišljena, kot se je kasneje izkazalo, a zadostovala je, da je bila za peščico glasov izvoljena Ada Colau. Pred štirimi leti je največ glasov prejela stranka ERC, ki je imela nosilca liste Ernesta Maragalla, brata nekdanjega zelo uglednega župana Barcelone in nekdanjega zunanjega ministra katalonske vlade. Na volitvah za župana je Maragalla prehitela Ada Colau z odločilno pomočjo socialistov. Skratka, Barcelona ne more imeti župana, ki bi izhajal iz gibanja neodvisnosti in Vicent Partal ocenjuje, da je o tem odločal Madrid. ter omenja celo vpliv kralja Felipeja.

Da so domneve pravilne, ni bilo treba dolgo čakati. O tem so se hitro razpisali španski dnevniki. Desničarski dnevnik El Mundo predstavlja volitve kot dosežek z dvema poantama: PP je dosegla, da stranka Ade Colau ne bo zastopana v občinski upravi, predvsem pa na prvi strani govori o "zgodovinskem sporazumu za zaustavitev gibanja neodvisnosti v Barceloni". Dogodku namenja glavni naslov na prvi strani. Nekoliko bolj sramežljiv je socialistični dnevnik El Pais, ki novico objavlja z manjšim poudarkom, vendar v podnaslovu z oceno, da sta Ada Colau in PP preprečila upravo gibanja neodvisnosti.

Gibanju neodvisnosti je tako med velikimi mesti pripadla Girona, kjer so izvolili župana skrajno leve stranke CUP tudi z glasovi Junts in ERC, to je s koalicijo, ki je pred šestimi leti podpirala referendum o neodvisnosti. Je pa to dejstvo in dogovor, ki sta ga v Barceloni sklenili Junts in ERC, lahko znak, da stranke neodvisnosti počasi premoščajo medsebojne spore in razlike ter se pripravljajo na nov boj proti Madridu, kjer bo po napovedih na julijskih volitvah zavladala skrajno desna koalicija, ki jo bo vodila stranka PP, slednja pa bo potrebovala tudi glasove skrajno desne stranke Vox, ki se brezsramno sklicuje na diktatorja Francisca Franca.