Mornar Javier Sar iz španske Galicije se je v nedeljo, 13. novembra 2002, po koncu delovnega dne s sodelavci odpravil v bar. Med ribarjenjem so tisti dan po radiu slišali sporočilo, da se je pri rtu Finisterre ena od ladij znašla v težavah, kar se tam zgodi dokaj pogosto. Nihče ni mogel predvideti, da bo ta na videz obvladljiva situacija prerasla v najhujšo ekološko katastrofo v zgodovini Španije. Še nikoli prej obal na severu Iberskega polotoka ni preplavilo 63 tisoč ton mazuta, ki je onesnažilo 2000 kilometrov dolg obalni pas med Portugalsko ter Španijo in Francijo.
Okoli 63 tisoč ton mazuta in le nekaj manj nafte je izteklo iz prelomljenega in potopljenega tankerja
Tistega dne pred dvajsetimi leti je bilo zvečer na tistem območju še vse mirno. V zgodnjih jutranjih urah je Javierja prebudil prestrašeni kolega. Po zraku se je širil neznosen smrad po dizelskem gorivu. Ker sta mislila, da ta uhaja iz njune ladje, sta se odpravila v strojnico. Tedaj sta ugotovila, da vonj prihaja z morja. Iz 243 metrov dolgega tankerja Prestige, na katerem je bilo 27 članov posadke, je med močnim neurjem začelo uhajati gorivo, zaradi česar se je nagnil na bok. Iz njega je tedaj začela iztekati še nafta, ki jo je prevažal. Kmalu zatem je Javierja poklical galicijski minister za ribištvo. Vprašal ga je, kakšno je stanje. "Kaotično. Tanker se potaplja pred obalo in za zdaj ni jasno, kaj se bo zgodilo," mu je dejal Javier.
Tanker Prestige je bil star 26 let in je po popravilu na Kitajskem ravno od ameriškega Urada za pomorstvo prejel certifikat o sposobnosti za plovbo. Izvedenci, ki so preučili primer, so povedali, da je bil trup tankerja med neurjem poškodovan natanko na mestu, kjer naj bi ga bili popravili.
Potem ko so rešili večino članov posadke – kapitan je z nekaj mornarji ostal na ladji – so se predstavniki oblasti odločili ladjo odvleči na morje, stran od obale. "To je bila katastrofa, katere razsežnosti bi lahko bile veliko manjše, če tankerja ne bi odvlekli," je za televizijo Euronews pojasnil Manoel Santos, glasnik okoljevarstvene organizacije Greenpeace. Tedanji minister za javna dela in okolje Francisco Alvarez Cascos je ukazal, naj tanker odvlečejo proti severu. Od 14. novembra so vsak dan potekali krizni sestanki vlade, na mizi je bilo več možnosti. "Nihče od nas, ki delamo na morju pred obalo Galicije, ni podprl odločitve, da tanker odvlečejo. Zaradi tega je bila katastrofa še hujša," je še povedal Santos o napakah, storjenih med obvladovanjem krizne situacije.
Šest dni pozneje je tanker potonil. Oceanski tokovi so oljni madež nosili proti obali. Izlita nafta je prekrila velik del obale. V Galicijo je prispelo na tisoče prostovoljcev in pripadnikov vojske, ki so pomagali čistiti plaže. Čistilna akcija je bila slabo organizirana, prostovoljci niso imeli nobene zaščitne opreme. Tedaj je Muxio prvič obiskal španski kralj. Ko so mu povedali, da nimajo nobene zaščitne opreme, je poskrbel, da je že naslednji dan tja prispel tovornjak z rokavicami, pokrivali in zaščitnimi maskami. Prostovoljci so odstranili več kot sto tisoč ton črne lepljive snovi.
Deset let pozneje so v Španiji sodili domnevnim krivcem za najhujšo okoljsko katastrofo v zgodovini države. Sojenje je trajalo kar devet let in tudi po enajstih letih niso nikogar spoznali za krivega. Šele po 16 letih so kapitana tankerja obsodili na dve leti zapora zaradi povzročitve okoljske in ekološke katastrofe. Prav tako je trajalo 16 let, da so Španija in Galicija ter vsi drugi, ki so bili prizadeti, prejeli odškodnine. Španija sicer zahteva milijardo evrov odškodnine. Toda britansko sodišče še ni presodilo, ali je britanska zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan tanker Prestige, sploh dolžna odškodovati žrtve.
