Mednarodna skupnost k temu lahko prispeva s podporo mirovnemu procesu, ki nastaja s t. i. ukrajinsko mirovno formulo, je prepričana.
Ministrica Tanja Fajon je poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanja odgovornosti za zločine, kar po njenih besedah lahko mednarodna skupnost stori s posebnim sodiščem za zločin agresije proti Ukrajini.
Prav tako je opozorila, da je svet priča največji humanitarni krizi v Evropi od druge svetovne vojne. "Humanitarno pomoč bo letos potrebovalo 14,6 milijona Ukrajincev," je dejala in zagotovila, da bo Slovenija zagotovila svoj delež.
Razminiranje Ukrajine je izpostavila kot ključen korak v smeri normalizacije in gospodarskega okrevanja države, govor pa sklenila z zavračanjem dvojnih standardov. "Nihče ne sme zanemarjati kršitev mednarodnega prava. Ne v Ukrajini in ne v Gazi," je dejala in zahtevala spoštovanje mednarodnega prava in zakonov vedno, od vsakega in vsepovsod.
Fajon ruske utemeljitve vojne označila za pripovedke
Tanja Fajon je tudi na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN posvečenega drugi obletnici ruskega napada na Ukrajino znova obsodila rusko agresijo in zahtevala umik njene vojske. Ruske utemeljitve vojne je označila za pripovedke.
"Rada bi izkoristila priložnost za ponovno obsodbo ruske agresije, ki je odkrita kršitev Ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine o nedotakljivosti meja v Evropi. Slovenija izraža polno podporo ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti," je v svojem nastopu povedala ministrica Fajon in ruske utemeljitve vojne označila za pripovedke.
Kot je dodala, Slovenija meni, da Rusija popolnoma zanemarja Ustanovno listino ZN, prav tako kot ne spoštuje mednarodnega prava in ključnih sporazumov, ki so zagotovili evropsko in mednarodno stabilnost in varnost, posledica tega pa so smrtne žrtve, razdejanje družin in uničenje infrastrukture.
"Nismo se naveličali opozarjati na to agresijo in zahtevati, da se ustavi. Ne bomo varčevali z napori pri iskanju popolne odgovornosti za dolg seznam grozodejstev in drugih mednarodnih zločinov," je dejala slovenska zunanja ministrica.
Slovenija se po njenih besedah zahvaljuje ukrajinskemu narodu za pogum in odločno obrambo domovine, deli njihovo vizijo pravičnega, trajnega in trajnostnega miru ter se pridružuje skupnim prizadevanjem v tej smeri. V takšen mir je vredno verjeti in delovati, zato bomo Ukrajini še naprej stali ob strani, dokler tega ne dosežemo, je sklenila.
Ruska vojska je 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, Varnostni svet ZN, ki bo na to temo znova zasedal danes, pa zaradi ruske pravice do veta ne more sprejeti resolucije z zahtevo po koncu agresije. Nezavezujočo resolucijo je sicer dvakrat sprejela Generalna skupščina ZN.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v New Yorku izrazil hvaležnost vsem državam, ki po dveh letih vojne še naprej podpirajo Kijev.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je komentiral, da današnje zasedanje "nima zveze z realnostjo," in zatrdil, da v Ukrajini ni zasedenih ozemljih, Rusija pa da le brani prebivalstvo pokrajin Doneck in Lugansk pred neonacisti.
"Poglejte jih. Spet odhajajo, ko ne želijo slišati drugačnega mnenja," je nato zunanji minister Luksemburga Xavier Bettel pokazal na rusko delegacijo, ki je zapuščala dvorano in poudaril, da je za dialog potrebno tudi poslušanje.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v govoru omenila smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in dejala, da Putin vedno znova dokazuje, da mu človeška življenja ne pomenijo nič.
K mirovnim pogajanjem je pozval švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, potem ko je Kuleba potrdil, da Ukrajina aktivno dela na pripravah za globalni mirovni vrh v Švici.
Nebenzija je to označil za izgubo časa in dejal, da gre le za poskus privabljanja držav v neskončna srečanja o utopičnem projektu na osnovi t. i. mirovne formule ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Evropski govorniki so nadaljevali z izrazi podpore Ukrajini, vendar pa je ozračje v širšem delu sveta drugačno kot pred letom dni, ko je podpora ukrajinski resoluciji v Generalni skupščini dobila več kot 140 glasov podpore.
Ukrajina se je namreč vzdržala glasovanja o resoluciji za konec spopadov v Gazi in arabske države so si to zapomnile.
