Enega od zadnjih primerov smrti delavcev na novem istanbulskem letališču je odkrila žena delavca. Ker se mož ni vrnil domov, je odšla na gradbišče. Ustavili so jo že pri vhodu, ki ga varujejo posebne vojaške enote in policija. Poskušali so jo odgnati. Ime delavca, enega med več kot šestiintrideset tisoč, sprva ni bilo znano nikomur. A je vztrajala. Brez moža ni bila pripravljena iti domov. In na koncu so ga našli. Njegovo truplo je ležalo pod enim od velikanskih cementnih blokov, ki ga je pokopal.
"Nikoli ne bomo vedeli, koliko nesreč in smrti delavcev ni bilo zabeleženih," opozori raziskovalka pri organizaciji Human Rights Watch Emma Sinclair-Webb v telefonskem pogovoru. Turške oblasti so uradno potrdile 39 smrti delavcev. A gre le za turške državljane, ne pa tudi za vietnamske, nepalske, azerbajdžanske delavce, ki delajo pri enem od vsaj 500 podizvajalcev. "Novo istanbulsko letališče je postalo simbol. V Turčiji se ponesreči in umre več delavcev kot v celi EU," opiše smrtonosnost posebno gradbenega sektorja. Opozicijska parlamentarka Züleyha Gülüm iz Demokratične ljudske stranke (HDP) je v pogovoru iz Ankare opisala štiri leta protestov okoljskih organizacij in sindikatov. Vseskozi so jim poskušali dajati podporo, a so se delovne razmere za delavce na gradbišču megalomanskega projekta Recepa Tayipa Erdogana, predsednika Turčije, le slabšali, pove.
Diplomacija brez poslovnih stikov
V ponedeljek je na enem od plakatov pisalo: "To ni le letališče. To je spomenik zmagi." Zmagi koga nad kom, ni vprašal nihče od gostov, med katerimi je bila tudi slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Na naša vprašanja, ali je ob obisku vedela za poročila organizacije Human Rights Watch, v katerih opozarjajo na kršitve delavskih pravic in pravice do združevanja, in ali je na to opozorila gostitelje, so nam z ministrstva sporočili, da ministrica za to ni vedela, kljub temu da so o tem poročali tudi slovenski mediji.
Neupoštevani zadržki
Tega letališča sploh ne bi smelo biti, pravi turška opozicijska parlamentarka Züleyha Gülüm. Nasprotovanja projektu so se začela še pred letom 2013, ko je bilo podeljeno javno naročilo, saj je gradnja novega letališča uničila del severnih istanbulskih gozdov, del črnomorske obale, okoli 70 jezer, kmetje v okolici pa so bili razlaščeni. Protesti okoljevarstvenikov so se nadaljevali v letih 2014, 2015 in 2016. Skupina, poimenovana Obramba severnih gozdov, je pripravila tudi analizo in študijo Projekt tretjega letališča vis-a-vis življenju, naravi, okolju, ljudem in zakonom, v kateri izhajajo tako iz negativnih ocen računskega sodišča kot iz opozoril geoloških strokovnjakov o neprimernosti projekta.
Boj delavcev
Na pomen spoštovanja delavskih pravic so infrastrukturno ministrico opozorili ta teden v Delavski svetovalnici, kjer so zapisali, da se infrastrukturni projekti ne gradijo sami, ampak jih gradijo delavci. Pomen mednarodnega pritiska za spoštovanje delavskih pravic poudari tudi Emma Sinclair-Webb. "Gradbena industrija predstavlja glavni del izvoza Turčije. Prav je, da države, ki imajo od tega koristi, prevzamejo odgovornost." Raziskovalka spomni, da je turška policija septembra zaradi solidarnostnih protestov z delavci za kratek čas pridržala 26 oseb v centru Istanbula, ki jim bo sojeno 11. januarja. "Septembrski protest delavcev je bil posnet in zato smo zanj izvedeli, a krivice so se nabirale," našteva seznam jasno artikuliranih delavskih zahtev od zagotovitve pravične višine socialnih zavarovanj in rednega izplačila plač do primerno organiziranega prevoza na delo. Uprava konzorcija IGA zatrjuje, da so se septembra na pritožbe delavcev odzvali in jih začeli reševati. "A vendar vemo, da so nekatere od delavcev septembra na policijsko postajo v pridržanje vozili avtobusi podjetij konzorcija," pravi Emma Sinclair-Webb. "Prav tako IGA ni pozvala k izpustitvi in zaustavitvi kazenskih postopkov proti več kot 30 delavcem in sindikalnemu zaupniku, ki so še vedno v priporu, niti nam niso posredovali števila delavcev, ki so jih odpustili zaradi sodelovanja pri protestih." Predstavniki sindikata gradbenih delavcev na letališču so o tem, kaj jih žene naprej v boju za njihove pravice, jasni: "Kar nas vse navdihuje, je boj delavskega razreda."
